content here is the anonymously transparent proxied version of ecb.europa.eu   X
Možnosti iskanja
Home Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
  • BLOG ECB

Skupaj presezimo tradicionalno vlogo žensk doma, na delovnem mestu in v družbi

Christine Lagarde, predsednica ECB

8. marec 2021

Potem ko je pandemija COVID-19 ohromila ves svet, je zadnje leto zaznamovalo žrtvovanje. Preveč ljudi je izgubilo življenje, svoje bližnje. Drugi so se borili za preživetje – telesno, čustveno in finančno.

Po enem letu pandemije je jasno, da je virus socialno in gospodarsko še posebej močno prizadel ženske. Večji delež žensk namreč dela v sektorjih, ki jih je virus najbolj prizadel. Večja je verjetnost, da opravljajo neformalno obliko dela, ki ni vključeno v vladne podporne programe. In številne ženske so prepuščene same sebi, da skrbijo za mlajše in starejše družinske člane, medtem ko skušajo zasledovati tudi svoje poklicne cilje.

Takšni trendi so zaskrbljujoči in bi lahko izničili težko izbojevani napredek na področju enakosti spolov. Tega ne smemo dopustiti.

Obstaja pa tudi upanje, da se bodo stvari spremenile. Eksistencialne krize prelomno vplivajo na naš način življenja in nas spodbudijo, da prevrednotimo nekatere naše vrednote. Pandemija ni razkrila le precejšnjih pomanjkljivosti v naši družbi, ampak nas je tudi prisilila, da stvari počnemo drugače. In tukaj vidim potencial, da stvari spremenimo na bolje.

Zato danes, na mednarodni dan žena, vabim vse nas – ženske in moške – da presežemo stare vzorce in sprejmemo nove, ki so primernejši za današnje potrebe. Naša prizadevanja segajo od doma prek delovnega mesta do vodstvenih položajev.

Prizadevanja se začnejo doma, v osrčju in središču življenja v času omejevanja socialnih stikov. Pandemija je jasno izpostavila neravnovesje med ženskami in moškimi na področju neplačanega dela. Pokazala pa nam je tudi, da lahko partnerji naredijo več. V nekaterih družinah so očetje – ki so morali tudi sami delati od doma ali so delali s skrajšanim delovnim časom – postali glavni skrbniki, medtem ko so matere imele delo v kritični infrastrukturi zunaj doma.

Takšen prelom s tradicionalnimi normami, če je dolgotrajen, lahko ženskam da svobodo, da svoje ambicije uresničujejo drugje – na delovnem mestu ali v skupnosti. Večja zaposlenost žensk – ob podpori ustreznega javnega varstva otrok in prilagodljivega delovnega časa za ženske in moške – bi bila velik korak v smeri odpravljanja plačne vrzeli med spoloma. Ženske v EU v povprečju zaslužijo 14,1% manj kot moški.[1] Ob odraščanju v gospodinjstvu, kjer so hišna opravila bolj enakopravno porazdeljena, otroci dobijo tudi bolj pravično predstavo o družinskih vlogah kot prejšnje generacije.

Prizadevanja se nadaljujejo na delovnem mestu. Pandemija nas je obenem spomnila, da imajo ženske v družbi ključno poklicno vlogo. Od približno 18 milijonov zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu v euroobmočju je tri četrtine žensk, podoben delež žensk pa dela v izobraževanju. Oba sektorja sta bila med pandemijo nepogrešljiva. Ker smo zdaj videli, kakšna je prava vrednost teh poklicev za družbo, si zaslužijo ustrezno priznanje in plačilo.

Toda več žensk potrebujemo tudi na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike. Če ne drugega, se bo z večjo zastopanostjo žensk na takih bolje plačanih delovnih mestih zožila plačna vrzel med spoloma. Poklici na teh področjih obenem poganjajo inovacije in so bistveni za prehod v bolj digitalno in trajnostno gospodarstvo.

Zato presezimo ustaljene poklicne poti – in spodbujajmo ženske in dekleta, da se podajo na področja, kamor je doslej šlo premalo žensk. Danes se v ECB začenja naslednji krog pobude, v kateri študentkam ekonomije ponujamo štipendije, cilj pa je povečati nizko zastopanost žensk na tem področju.

Prizadevanja trajajo na vodstvenih položajih. Pandemija je razkrila, kakšno vrednost imajo ženske na vodstvenih položajih, zlasti v času krize. Raziskave med pandemijo so pokazale, da so sodelavci in sodelavke ocenili, da so ženske bolj učinkovite na vodstvenih položajih kot moški. Ženske na teh položajih so znale bolje pritegniti svoje zaposlene.[2]

In vendar samo 18,5% vlad v EU vodijo ženske.[3] Čeprav ženske predstavljajo več kot polovico prebivalstva v EU (51%), je v parlamentih zgolj ena tretjina poslank.[4] Nobene od centralnih bank v euroobmočju, katerih vodstvo imenujejo nacionalne vlade, ne vodi guvernerka.

V upravnih odborih podjetij je delež žensk enako majhen. V največjih evropskih podjetjih, ki kotirajo na borzi, je zgolj 7,5% izvršnih direktoric.[5]

V ECB smo med letoma 2013 in 2019 več kot podvojili delež žensk na višjih vodstvenih položajih, ta delež pa nameravamo do leta 2026 še povečati na 40%.

Zato presezimo stare načine vodenja in povečajmo raznolikost v upravnih odborih, parlamentih in vladah. Z enakopravnejšo razporeditvijo domačih opravil in z odpiranjem več poklicnih priložnosti ženskam bodo ženske opolnomočene, da še več prispevajo k družbi, se vključijo v politiko in postanejo glas mnogih, ki jim je treba prisluhniti.

Še naprej si prizadevajmo za uspeh, tako da bomo iz pandemije skupaj izšli kot močnejša, enakopravnejša in bolj trajnostna družba.

Ta blog je bil objavljen kot mnenjski članek v naslednjih publikacijah: Kurier (Avstrija), De Tijd in L’Echo (Belgija), Sigmalive.com (Ciper), ERR (Estonija), Helsingin Sanomat (Finska), L’Opinion (Francija), Redaktionsnetzwerk Deutschland (Nemčija), LiFO.gr (Grčija), Corriere della Sera (Italija), Delfi.lv (Latvija), LRT (Litva), Times of Malta (Malta), Diário de Notícias in Jornal de Notícias in Dinheiro Vivo (Portugalska), Denník N (Slovaška) ter El Confidencial (Španija).

  1. »Gender pay gap in unadjusted form«, Eurostat.
  2. Zenger, J. in Folkman, J. (2020), »Women Are Better Leaders During a Crisis«, Harvard Business Review, december.
  3. Med državami EU27 imajo predsednico vlade Danska, Estonija, Finska, Nemčija in Litva.
  4. Zbirka statističnih podatkov po spolu, Poslanci in poslanke (vključno s predsednikom oz. predsednico) ob koncu leta 2020, Evropski inštitut za enakost spolov.
  5. Zbirka statističnih podatkov po spolu, Largest listed companies: CEOs and executives at end-2020, Evropski inštitut za enakost spolov.