Letni računovodski izkazi Evropske centralne banke za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012

Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes potrdil revidirane računovodske izkaze ECB za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012.

V letu 2012 je ECB ustvarila presežek v višini 2.164 milijonov EUR, medtem ko je presežek v letu 2011 znašal 1.894 milijonov EUR. Svet ECB je sklenil, da 31. decembra 2012 v rezervacijo za tveganja prenese sredstva v višini 1.166 milijonov EUR, s čimer je rezervacija dosegla najvišji sedanji dovoljeni obseg 7.529 milijonov EUR. Namen rezervacije za tveganja je pokrivanje tveganja deviznega tečaja, obrestnega in kreditnega tveganja ter tveganja cene zlata, ki se ves čas redno spremljajo. Velikost in nadaljnja potrebnost te rezervacije se ugotavljata letno.

Zaradi prenosa v rezervacijo za tveganja je čisti dobiček ECB v letu 2012 znašal 998 milijonov EUR (2011: 728 milijonov EUR). S sklepom Sveta ECB je bil v vmesni razdelitvi dobička 31. januarja 2013 dobiček v višini 575 milijonov EUR razdeljen nacionalnim centralnim bankam euroobmočja. Svet ECB je na današnji seji sklenil, da se preostalih 423 milijonov EUR 25. februarja 2013 razdeli nacionalnim centralnim bankam euroobmočja.

Redni prihodki ECB izhajajo predvsem iz donosov od naložb njenih imetij deviznih rezerv in portfelja lastnih sredstev, iz obresti od njenega 8-odstotnega deleža eurobankovcev v obtoku ter iz neto obresti od vrednostnih papirjev, kupljenih za namene denarne politike v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev ter dveh programov nakupa kritih obveznic.

Neto obrestni prihodki so v letu 2012 znašali 2.289 milijonov EUR (2011: 1.999 milijonov EUR). Vključevali so obrestne prihodke v višini 633 milijonov EUR od deleža ECB v skupnem številu eurobankovcev v obtoku (2011: 856 milijonov EUR) in neto obrestne prihodke v višini 1.108 milijonov EUR (2011: 1.003 milijone EUR) od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev. Od tega so obrestni prihodki od imetij grških državnih obveznic, kupljenih v okviru tega programa, znašali 555 milijonov EUR (2011: 654 milijonov EUR). Poleg tega so neto obrestni prihodki vključevali neto obrestne prihodke v višini 209 milijonov EUR (2011: 166 milijonov EUR) od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru obeh programov nakupa kritih obveznic. ECB je nacionalnim centralnim bankam izplačala obresti v višini 307 milijonov EUR (2011: 434 milijonov EUR) od njihovih terjatev iz naslova deviznih rezerv, ki so jih prenesle na ECB, medtem ko so obrestni prihodki od deviznih rezerv znašali 229 milijonov EUR (2011: 290 milijonov EUR).

Realizirani dobiček iz finančnih operacij je znašal 319 milijonov EUR (2011: 472 milijonov EUR). Za razliko od leta 2011, ko so bili japonski jeni prodani v okviru sodelovanja ECB v skupnem mednarodnem posredovanju na deviznih trgih, so bile realizirane pozitivne tečajne razlike v letu 2012 zelo majhne.

Delni odpisi so v letu 2012 znašali 4 milijone EUR (2011: 157 milijonov EUR). Glavni razlog za zmanjšanje delnih odpisov v letu 2012 je bilo splošno povečanje tržne vrednosti vrednostnih papirjev v portfelju lastnih sredstev ECB.

Administrativni stroški ECB obsegajo stroške dela in vse ostale administrativne stroške. Stroški dela so se v letu 2012 malenkostno povečali na 219 milijonov EUR (2011: 216 milijonov EUR). Ostali administrativni stroški, ki obsegajo najem prostorov, avtorske honorarje ter drugo blago in storitve, so v letu 2012 znašali 242 milijonov EUR (2011: 226 milijonov EUR) in so vključevali amortizacijo osnovnih sredstev v višini 13 milijonov EUR. Velika večina stroškov, nastalih v povezavi z gradnjo nove stavbe ECB, je bila izključena iz te postavke in kapitalizirana v postavki »sredstva v gradnji in izdelavi«, ki je del postavke »opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva«. »Sredstva v gradnji in izdelavi« so se leta 2012 povečala za 191 milijonov EUR na 530 milijonov EUR.

Računovodski izkazi bodo skupaj s poslovnim poročilom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012, objavljeni v Letnem poročilu ECB, ki izide 24. aprila 2013.

Pojasnila za urednike

1. Računovodske usmeritve ECB: skupne računovodske usmeritve za Eurosistem, vključno z ECB, je oblikoval Svet ECB v skladu s členom 26.4 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB), objavljene pa so bile v Uradnem listu Evropske unije. ^[1] Čeprav te usmeritve na splošno temeljijo na mednarodno sprejeti računovodski praksi, so bile zasnovane ob upoštevanju posebnih okoliščin, v katerih delujejo centralne banke Eurosistema. Vključujejo tržno vrednost tržnih vrednostnih papirjev, razen tistih v imetju do zapadlosti, zlata ter vseh drugih bilančnih in zabilančnih sredstev in obveznosti v tuji valuti. Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste v imetju do zapadlosti, se vrednotijo po nabavni vrednosti ob upoštevanju oslabitve. Zaradi velike izpostavljenosti večine centralnih bank Eurosistema tečajnemu tveganju je posebna pozornost namenjena načelu previdnosti. To se upošteva predvsem pri različnem obravnavanju nerealiziranih dobičkov in nerealiziranih izgub za namene priznavanja prihodka ter pri prepovedi pobotanja nerealiziranih izgub od enega sredstva z nerealiziranimi dobički od drugega sredstva. Nerealizirani dobički se evidentirajo neposredno na računu prevrednotenja. Nerealizirane izgube, ki presegajo stanje na računu prevrednotenja, se obravnavajo kot odhodki ob koncu leta. Izgube zaradi oslabitev se v celoti prenesejo v izkaz poslovnega izida. Tem usmeritvam morajo pri poročanju o svojih operacijah v okviru Eurosistema, ki se vključijo v tedenske konsolidirane računovodske izkaze Eurosistema, slediti vse nacionalne centralne banke euroobmočja. Poleg tega pri pripravi svojih letnih računovodskih izkazov prostovoljno uporabljajo bolj ali manj enake usmeritve kot ECB.
2. Obrestovanje deviznih rezerv, prenesenih na ECB: vsaka nacionalna centralna banka s prenosom deviznih rezerv na ECB ob vstopu v Eurosistem pridobi obrestovano terjatev do ECB, ki je enakovredna prenesenemu znesku. Svet ECB je sklenil, da so te terjatve izražene v eurih in se obrestujejo dnevno po zadnji razpoložljivi mejni obrestni meri, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja in je prilagojena tako, da upošteva ničelno stopnjo donosa na zlato.
3. Razdelitev prihodkov ECB od eurobankovcev v obtoku in neto prihodkov ECB od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev: Svet ECB je sklenil, da ti prihodki zapadejo v plačilo nacionalnim centralnim bankam euroobmočja v poslovnem letu, v katerem nastanejo. Če Svet ECB ne sklene drugače, ECB ta prihodek razdeli na zadnji delovni dan v januarju naslednjega leta. ^[2] Prihodek se razdeli v celoti, razen če Svet ECB na podlagi utemeljene ocene pričakuje, da bo čisti dobiček ECB tekočega leta manjši od njenega prihodka od eurobankovcev v obtoku in neto prihodka od vrednostnih papirjev, kupljenih po programu v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, in razen če Svet ECB pred koncem poslovnega leta ne sklene, da se del ali celota tega prihodka prenese v rezervacijo za tveganje deviznega tečaja, obrestno in kreditno tveganje ter tveganje cene zlata.
4. Razdelitev dobička/pokritje izgube: v skladu s členom 33 Statuta ESCB se do 20% čistega dobička katerega koli leta lahko prenese v splošni rezervni sklad, vendar največ do vrednosti, ki je enaka 100% kapitala ECB. Preostali čisti dobiček se razdeli med nacionalne centralne banke euroobmočja sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži. Če ima ECB izgubo, se primanjkljaj pokrije iz splošnega rezervnega sklada ECB in po potrebi na podlagi odločitve Sveta ECB iz denarnih prihodkov v določenem poslovnem letu sorazmerno z višino in do višine zneskov, razdeljenih nacionalnim centralnim bankam euroobmočja v skladu s členom 32.5 Statuta ESCB.