Pogosta vprašanja o gotovini
Bo gotovina v bližnji prihodnosti izginila?
Ne. Gotovina bo v dogledni prihodnosti še naprej osrednje plačilno sredstvo. Gotovina ima svojo vrednost, zanesljivo lahko preverimo njeno pristnost in izločimo ponaredke, obenem pa pri poravnavi plačil ne potrebujemo nobene tretje strani. Noben drug plačilni instrument teh elementov ne združuje tako učinkovito kot gotovina.
Ali bo s porastom brezstičnih plačil gotovina postala odveč?
Ne. Edinstvene lastnosti gotovine ji zagotavljajo pomembno mesto v prihodnosti. Digitalna plačilna sredstva so za mnoge ljudi praktična, vendar ne ustrezajo vsem. Brezstična plačila ne bodo nadomestila gotovine kot plačilnega instrumenta, ampak se bodo uporabljala vzporedno z gotovino.
Ali smejo trgovci na drobno zavrniti gotovino kot plačilno sredstvo?
Evropska komisija je izdala priporočilo (2010/191/EU) na podlagi poročila strokovne skupine o euru kot zakonitem plačilnem sredstvu, ki v zvezi z obveznostjo sprejemanja gotovine navaja naslednje:
- trgovci na drobno ne smejo zavrniti gotovinskega plačila, razen če sta se obe stranki dogovorili, da bosta uporabili drugačno plačilno sredstvo;
- razobešenje obvestila ali plakata, da trgovec zavrača plačilo z gotovino ali z bankovci določenih apoenov, ne zadostuje. Trgovec mora imeti legitimen razlog, na primer težave z vzdrževanjem zadostnih rezerv gotovine za namene vračanja drobiža ali konkretna fizična varnostna tveganja zaradi prisotnosti velikih zneskov gotovine;
- javni subjekti, ki državljanom ponujajo nujne storitve, ne smejo omejevati ali v celoti zavračati gotovinskih plačil brez zadostnega razloga. S tem bi spodkopali status eurskih bankovcev in kovancev kot zakonitega plačilnega sredstva, ki ga zagotavlja zakonodaja EU.
Ali so nacionalne centralne banke pristojne za bankovce in kovance?
Da. Pristojnost za eurske bankovce imajo ECB in nacionalne centralne banke, ki so del Eurosistema. Nasprotno so za izdajanje eurskih kovancev pristojne posamezne države članice, vendar mora ECB odobriti obseg kovancev, ki jih sme država članica izdati. Vse nacionalne centralne banke sodelujejo v logistiki ponudbe kovancev in hrambe rezervnih zalog.
Ali so poslovne banke pristojne za to, da ugotavljajo, ali je bankovec ponarejen?
Ne. Če ima poslovna banka dvome o pristnosti eurskega bankovca, ga preda nacionalni centralni banki (ali pristojnemu nacionalnemu analitskemu centru), ki sprejme končno odločitev o tem, ali je bankovec pristen ali ne.
Ali obstaja več različnih bankovcev enake vrednosti, na primer dva bankovca za 20 €?
Da. Prva serija eurskih bankovcev (5 € do 500 €) je bila izdana leta 2002 in še naprej velja kot zakonito plačilno sredstvo. ECB in nacionalne centralne banke, ki so v Eurosistemu, so med letoma 2013 in 2019 uvedle drugo serijo eurskih bankovcev, ki se imenuje serija Evropa. Obsega bankovce od 5 € do 200 €, medtem ko se bankovci za 500 € ne izdajajo več. Posamezni apoeni eurskih bankovcev prve in druge serije imajo enako vrednost.
Ali se lahko prek bankovcev okužim s koronavirusom?
Količina virusa, ki bi se lahko prenesla prek bankovcev, je tako majhna, da je tveganje okužbe neznatno v primerjavi z drugimi površinami, s katerimi ljudje dnevno prihajajo v stik. ECB tesno sodeluje z evropskimi laboratoriji, da bi ocenila obnašanje virusa na različnih površinah, s čimer zagotavljamo, da je uporaba gotovine čim bolj varna. Več informacij je na voljo v blogu.