Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Nagovor na € konferenci Slovenija 2007

Govor predsednika ECB, g. Jean-Claudea Tricheta(Jean-Claude Trichet)Konferenco sta organizirala Banka Slovenije in Evropska centralna banka v Ljubljani, 15. januarja 2007

Spoštovane gospe in gospodje, cenjeni gostje!

Vesel sem, da vas tukaj, na konferenci ob uvedbi eura, lahko nagovorim na čisto prvi dan, ko je euro v Sloveniji edina valuta v obtoku. Najprej bi rad čestital vsem, ki so sodelovali pri uspešni in nemoteni zamenjavi gotovine pred dvema tednoma. Slovenija se ni izjemno dobro odrezala le v konvergenčnem procesu pri približevanju euroobmočju, ampak je vzorno opravila tudi zadnji korak, to je zamenjavo gotovine.

Skoraj neverjetno je, če pomislimo, da je Slovenija samo v zadnjih petnajstih letih imela kar tri različne valute (dinar, tolar in euro), celo če ne štejemo vrednostnih bonov, ki so bili v obtoku približno eno leto pred uvedbo tolarja. Zame je to nedvoumen dokaz, da gospodarski razvoj lahko teče zelo hitro, če je država odločena, da želi hitro napredovati. Konec koncev, kdo je 10 ali 15 let nazaj verjel, da bo Slovenija danes proslavljala uvedbo eura?

Minilo je natanko pet let od prve – in do pred dvema tednoma tudi zadnje – širitve euroobmočja, ko se je prvotnim enajstim državam članicam pridružila Grčija. Vesel sem, da lahko le pol desetletja kasneje v krogu eurskih držav pozdravimo novo članico in njihovo število tako povečamo z 12 na 13. Po številu prebivalcev in gospodarski moči je euroobmočje eno največjih gospodarstev na svetu. Euro je enotna valuta za več kot 300 milijonov ljudi, natančneje 317 milijonov, vključno z dvema milijonoma prebivalcev Slovenije, bruto domači proizvod euroobmočja pa presega 8000 milijard eurov.

Slovenija je kot prva izmed desetih držav, ki so v EU vstopile leta 2004, uspela izpolniti vse kriterije in kot nacionalno valuto uvedla euro. Od slovenskega vstopa v EU je minilo samo poldrugo leto, danes pa Slovenijo že lahko pozdravimo v euroobmočju.

Uvedba eura, ki jo proslavljamo danes, je rezultat makroekonomske politike, ki so jo izvajale slovenske oblasti, ter makroekonomskih rezultatov, ki so jih z njo dosegle. S takšno politiko, še zlasti z uspešno kombinacijo učinkovite denarne in tečajne politke, zdravo javnofinančno politiko in vrsto strukturnih reform, je Slovenija v zadnjih letih dosegla velik napredek pri nominalni in realni konvergenci. Inflacija je z 8,9% v letu 2001 padla na 2,5% v letu 2006. Skladno s tem so se bistveno znižale tudi kratkoročne in dolgoročne obrestne mere, ki so zdaj usklajene s povprečjem euroobmočja. Medtem ko so kratkoročne obrestne mere še do nedavnega odstopale od obrestnih mer v euroobmočju, s čimer so odražale strategijo denarne politike, ki jo je izvajala Banka Slovenije, so se dolgoročne obrestne mere ravni euroobmočja približale že leta 2004, kar kaže na zaupanje trgov in splošna gospodarska in fiskalna gibanja v Sloveniji ter kredibilnost denarne in tečajne politike.

Proces nominalne konvergence je spremljala visoka gospodarska rast. Realni BDP je v Sloveniji v minulih letih naraščal bistveno hitreje kot v euroobmočju. To rast sta poganjala tako domače povpraševanje kot tudi močan izvoz, kar kaže na vse tesnejšo povezanost Slovenije z Evropsko unijo in euroobmočjem. Pomembno vlogo so imele tudi tuje neposredne investicije. Ob tem seveda ne gre pozabiti, da ima Slovenija zdaj odlično priložnost, da se še bolj približa povprečnemu dohodku euroobmočja. Slovenski BDP na prebivalca (v pariteti kupne moči) se je s 60% povprečja euroobmočja v letu 1995 povečal na 76% v letu 2005 – občutno povečanje, ki obenem predstavlja spodbudo za nadaljnje približevanje povprečnemu dohodku EU.

Visoka gospodarska rast in naraščanje dohodka na prebivalca jasno kažejo, da je Slovenija napredovala tudi na področju realne konvergence. Nominalna in realna konvergenca sta dejansko medsebojna povezana procesa, saj nominalna konvergenca vzpostavlja potrebno gospodarsko okolje za vzdržno realno konvergenco. Obenem realna konvergenca terja tudi nadaljnja prizadevanja za odpravo togosti na trgu dela in blaga, pa tudi dodatne ukrepe za reformo finančnega sistema.

Občudovanja vredno je, da je Slovenija dosegla napredek pri nominalni in realni konvergenci, ne da bi občutila resnejša neravnovesja; še zlasti slovenska plačilna bilanca je zelo dolgo ostala stabilna. Javnofinančna bilanca oz. razmerje med primanjkljajem in dolgom se je od leta 2000 naprej v splošnem izboljševala in leta 2005 znašala 28,0% (vseeno je za dosego srednjeročnega cilja iz konvergenčnega programa v Sloveniji potrebna nadaljnja konsolidacija). Na finančni strani v Sloveniji poteka obsežen proces finančnega poglabljanja, ki se odraža v intenzivni kreditni dejavnosti. V tem kontekstu bi rad poudaril, da bo proces finančnega poglabljanja, ki poteka v skoraj vseh državah, ki so se EU pridružile v letih 2004 in 2007, podpiral tudi gospodarski razvoj, saj bo predvidoma prispeval k bolj učinkovitemu investiranju. Vseeno je ta proces treba pozorno spremljati in skrbno nadzorovati, še zlasti, če finančno poglabljanje teče zelo hitro.

Drug dejavnik, ki je prispeval k uspešni slovenski konvergenci, je bilo sodelovanje v mehanizmu menjalnih tečajev ERM II. Slovensko sodelovanje v mehanizmu je teklo gladko. Pariteta, s katero je Slovenija vstopila v ERM II, je bila določena na ravni tržnega tečaja ob vstopu v mehanizem, menjalni tečaj med tolarjem in eurom pa je celotno obdobje slovenskega sodelovanja v mehanizmu ostal zelo blizu pariteti. Na tej osnovi je Svet EU sklenil, da bo centralna pariteta postala tudi končno menjalno razmerje med tolarjem in eurom.

Dovolite mi, da ob tej priložnosti še enkrat poudarim, da je sodelovanje v mehanizmu deviznih tečajev zelo pomemben korak na poti k uvedbi eura. Uspešno sodelovanje v ERM II potrjuje vzdržnost zahtevanega konvergenčnega procesa pred vstopom v euroobmočje. Sodelovanje v mehanizmu veže devizni tečaj in s tem vzpostavi "testno obdobje" za nespremenljivo določeno menjalno razmerje. Pri tem mehanizem dopušča določeno mero nihanja tečaja v obsegu 15% nad ali pod pariteto in omogoča soglasno dogovorjeno prilagoditev paritete. Naj ob tem spomnim, da sta dve leti najkrajše možno obdobje sodelovanja v mehanizmu, sicer pa to po dolžini ni omejeno. Državam, ki še niso dosegle zadostne stopnje vzdržne konvergence pri vseh kriterijih, to omogoča, da se ustrezno pripravijo na enotno valuto, obenem pa uživajo prednosti trdno zasidranega tečaja.

V ERM II trenutno sicer sodeluje sedem držav (Danska od leta 1979 [ERM I], Estonija in Litva sta v ERM II vstopili leta 2004, Ciper, Malta, Latvija in Slovaška pa leta 2005). Za te države je ERM II bil in ostaja koristen preizkus, ki kaže, ali so njihova gospodarstva sposobna učinkovito delovati v pogojih stabilnega deviznega tečaja oziroma če so za zagotovitev vzdržne konference potrebna nadaljnji ukrepi.

Na koncu bi rad poudaril, da je ECB v zadnjih nekaj letih vzpostavila odlične delovne odnose z Banko Slovenije. Že pred slovenskim vstopom v EU je bila Banka Slovenije povabljena, da na različnih ravneh sodeluje v nekaterih dejavnostih Evropskega sistema centralnih bank in ECB. Od leta 2004 naprej naši kolegi iz Banke Slovenije sodelujejo v številnih delovnih skupinah in odborih in prispevajo k našemu delu. Od maja 2004 je bil guverner Mitja Gaspari član Razširjenega sveta ECB, od avgusta 2006 se je zasedanj Sveta ECB udeleževal kot opazovalec, s 1. januarjem 2007 pa je postal tudi polnopraven član tega organa odločanja, ki določa denarno politiko euroobmočja.

Potem ko je Svet EU sklenil, da odpravi odstopanje za Slovenijo ter s tem odprl pot za uvedbo eura, sta ECB in Banka Slovenije, skupaj z Nacionalnim koordinacijskim odborom za tehnične priprave za uvedbo eura, Evropsko komisijo in nacionalnimi in mednarodnimi organi oblasti, tesno sodelovali v pripravah za uvedbo eura. Tako lahko danes proslavljamo uspešno zamenjavo gotovine v Sloveniji. Prepričan sem, da bosta Banka Slovenije in ECB ohranila dobre delovne odnose in v prihodnje sodelovali še tesneje, saj je Banka Slovenije zdaj polnopravna članica Eurosistema. Kot veste, je tesno sodelovanje med nacionalnimi centralnimi bankami Eurosistema, ESCB in ECB ključno za naše delo in uspešno enotno denarno politiko v euroobmočju.

Odslej bo Slovenija uživala vse prednosti sodelovanja v območju enotne valute, kot so na primer odsotnost tečajnih tveganj z najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami in preglednost cen, kar spodbuja trgovanje. Na njeno gospodarstvo bo ugodno vplivala tudi stabilnostno naravnana politika ECB, ki bo pomagala zasidrati inflacijska pričakovanja. Za Slovenijo kot majhno gospodarstvo uvedba eura prinaša tudi precejšnjo zaščito pred mednarodnimi finančnimi pretresi, ki imajo pogosto nesorazmerno velik vpliv prav na majhna gospodarstva. Vsi ti dejavniki bodo sčasoma prinesli še hitrejšo gospodarsko rast in nova delovna mesta. Vseeno pa mora, če želi v čim večji meri izkoristiti prednosti skupne valute, Slovenija (tako kot tudi druge članice euroobmočja) zagotoviti učinkovite nacionalne politike, še zlasti javnofinančno in strukturno politiko, pa tudi ustrezna gibanja na področju plač. S tem bo pomagala ohranjati stabilnost cen v Sloveniji in zaščitila konkurenčnost ter nadaljnjo rast slovenskega gospodarstva.

Razumljivo je, da so v obdobju pred zamenjavo gotovine mnoge skrbele neupravičene podražitve v nekaterih gospodarskih panogah, še zlasti v storitvenih dejavnostih. Slovenske oblasti in zveza potrošnikov so v odgovor na to nevarnost sprejele vrsto ukrepov, predvsem dolgo obdobje dvojnega označevanja cen in oblikovanje skupin, ki so nadzorovala gibanja cen. Rad bi poudaril, da na tem področju zelo pomembno vlogo igrajo tudi sami državljani in državljanke Slovenije: v tržnem gospodarstvu imajo potrošniki zelo velik vpliv na inflacijo, zato bodo lahko bistveno prispevali k preprečevanju neupravičenih podražitev in naraščanju inflacije v prihodnosti.

Gospe in gospodje, dovolite mi, da vam ob koncu vsem še enkrat čestitam k vzorno opravljenemu sprejemu eura v Sloveniji in vam kot novi članici zaželim prisrčno dobrodošlico v Eurosistemu. Bravo, Slovenija!

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije
SEE ALSO

Find out more about related content