32000O0015

Smernica Evropske centralne banke

z dne 3. novembra 1998

kakor je bila spremenjena s Smernico z dne 16. novembra 2000

o sestavi, vrednotenju in načinih začetnega prenosa deviznih rezerv ter denominaciji in obrestovanju ustreznih terjatev

(ECB/2000/15)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE -

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju "Statut") ter zlasti členov 12.1, 14.3, 30 in 32 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 30.1 Statuta, v povezavi s členi 43.1 in 43.4, določa, da nacionalne centralne banke (NCB) držav članic, ki so sprejele enotno valuto v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (sodelujoče NCB), Evropski centralni banki (ECB) zagotovijo devizne rezerve, razen valut držav članic, eurov, rezervnih tranš pri MDS in posebnih pravic črpanja (SDR), do višine v protivrednosti 50000 milijonov EUR. Člen 30.1 Statuta nadalje določa, da Svet ECB odloča o deležu, ki ga ECB pokliče k vplačilu po njeni ustanovitvi, ter o zneskih, ki jih pokliče k vplačilu pozneje. Člen 30.1 Statuta nadalje določa, da ima ECB vso pravico, da ima in upravlja z deviznimi rezervami, prenesenimi nanjo, ter jih uporablja za namene, ki so določeni s Statutom.

(2) Člen 30.2 Statuta, v povezavi s členom 43.6, določa, da se prispevek vsake sodelujoče NCB določi v skladu z njenim deležem v kapitalu ECB, ki so ga NCB držav članic vpisale brez odstopanja.

(3) Člen 30.3 Statuta določa, da ECB prizna vsaki NCB terjatev v višini njenega prispevka. Člen 30.3 Statuta nadalje določa, da Svet ECB določi denominacijo in obrestovanje takšnih terjatev.

(4) Člen 30.6 Statuta določa, da Svet ECB sprejme vse druge ukrepe, ki so potrebni za uporabo člena 30 Statuta.

(5) Člen 33.2 Statuta določa, da se v primeru izgube, nastale v ECB, lahko primanjkljaj pokrije s sredstvi splošnega rezervnega sklada ECB ter po potrebi z denarnimi prihodki v ustreznem poslovnem letu sorazmerno in do višine zneskov, dodeljenih sodelujočim NCB v skladu s členom 32.5 Statuta. V skladu s členom 32.5 Statuta je Svet ECB 3. novembra 1998 sprejel sklep o razporejanju denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank sodelujočih držav članic in izgub ECB za poslovna leta od 1999 do 2001 [1].

(6) Člen 32.7 Statuta določa, da Svet ECB sprejme vse druge ukrepe, ki so potrebni za uporabo člena 32 Statuta.

(7) Člen 10.3 Statuta, v povezavi s členom 43.4, določa, da se za kakršno koli odločitev, ki se sprejme na podlagi člena 30 Statuta, glasovi Sveta ECB ponderirajo glede na deleže NCB v kapitalu ECB, ki so jih centralne banke držav članic vpisale brez odstopanja.

(8) V skladu s členoma 12.1 in 14.3 Statuta so smernice ECB sestavni del prava Skupnosti -

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej smernici:

- "denarna sredstva" pomenijo zakonito plačilno sredstvo Združenih držav Amerike (ameriški dolar) ali Japonske (japonski jen),

- "devizne rezerve" pomenijo vrednostne papirje, zlato ali denarna sredstva,

- "zlato" pomeni čiste unče zlata v obliki standardnih trgovalnih palic na londonskem trgu, kakor določa Londonsko združenje trgov plemenitih kovin,

- "sodelujoče države članice" pomenijo tiste države članice, ki so sprejele enotno valuto 1. januarja 1999 v skladu s Pogodbo,

- "sodelujoče NCB" pomenijo nacionalne centralne banke sodelujočih držav članic,

- "vrednostni papirji" pomenijo kakršenkoli ustrezen vrednostni papir ali finančni instrument, kakor določa ECB,

- "prehodno obdobje" pomeni obdobje med 1. januarjem 1999 in 31. decembrom 2001.

Člen 2

Prenos deviznih rezerv s strani sodelujočih NCB

1. Vsaka sodelujoča NCB prenese na ECB devizne rezerve v ali denominirane v ameriških dolarjih, japonskih jenih in protivrednosti v zlatu za zneske v eurih, ki so določeni v dodatku k tej smernici.

2. Znesek v ameriških dolarjih, japonskih jenih in protivrednosti v zlatu (v čistih unčah) za zneske v eurih, ki so določeni v dodatku k tej smernici, se izračuna na podlagi deviznih tečajev med ekujem in ameriškim dolarjem ali japonskim jenom, ki so bili določeni na podlagi usklajevalnega postopka na telefonski seji ob 11.30 uri po bruseljskem času 31. decembra 1998 med centralnimi bankami, ki sodelujejo v takšnem postopku, in v primeru zlata, na podlagi cene zlata za čisto unčo v ameriških dolarjih, ki je ob 10.30 uri po londonskem času 31. decembra 1998 določena s fiksiranjem cene zlata v Londonu. Tako izračunane zneske ECB 31. decembra 1998 čimprej potrdi sodelujočim NCB.

3. Vsaka sodelujoča NCB prenese na ECB portfelj vrednostnih papirjev in denarnih sredstev v ali denominiranih v ameriških dolarjih ali japonskih jenih, v mejah odstopanja okoli modificiranega trajanja taktičnih referenčnih portfeljev, ki jih določi ECB, ter v skladu s kreditnimi limiti, ki jih določi ECB.

4. Datume poravnave za vrednostne papirje in denarna sredstva, ki jih je treba prenesti na ECB, določi ECB, vsaka sodelujoča NCB pa pravočasno da navodila za prenos lastništva nad vrednostnimi papirji in za prenos denarnih sredstev na ECB na datume poravnave. Vrednost vseh vrednostnih papirjev se izračuna na podlagi cen, ki jih določi ECB, vsaka sodelujoča NCB pa prenese vrednostne papirje in denarna sredstva na takšne račune, ki jih določi ECB.

5. Vsaka sodelujoča NCB opravi prenos zlata ob dnevih, na račune in na krajih, ki jih določi ECB.

Člen 3

Denominiranje, obrestovanje in zapadlost terjatev, ki so enake prispevkom NCB

1. ECB vsaki sodelujoči NCB pripiše v dobro terjatev, denominirano v protivrednosti v eurih, do skupne višine prispevka deviznih rezerv vsake sodelujoče NCB, izražene v eurih.

2. Skupna višina deviznih rezerv v protivrednosti v eurih, ki jo prenese vsaka sodelujoča NCB, se določi v dodatku k tej smernici.

3. Terjatev, ki jo ECB pripiše v dobro vsake sodelujoče NCB, se obrestuje po stopnji, ki je enaka 85 % mejne obrestne mere, ki jo ESCB uporablja v svojih glavnih operacijah refinanciranja. ECB obračunava obresti za terjatev vsake sodelujoče NCB dnevno, pri čemer uporablja metodo izračuna dejanskega števila dni nad 360 dni.

4. Terjatve se obrestujejo ob koncu vsakega poslovnega leta. ECB vsako četrtletje obvesti NCB o skupnih zneskih.

5. Terjatve niso unovčljive.

Člen 4

Prehodna ureditev za negativne tečajne razlike

1. Vsaka sodelujoča NCB se odpove terjatvi, pripisani v dobro posamezni sodelujoči NCB s strani ECB, v višini, ki je določena v odstavkih 2 in 4, v primeru da ECB utrpi nerealizirano izgubo v katerem koli poslovnem letu v prehodnem obdobju zaradi znižanja vrednosti deviznih rezerv ECB v protivrednosti v eurih, ki je izključno posledica nihanj deviznih tečajev ali cen zlata, pod pogojem, da te razlike ni mogoče pokriti v skladu s členom 33.2 Statuta.

2. V primeru kakršnih koli nerealiziranih izgub, kakor so navedene v odstavku 1, razliko, ki je izključno posledica takšnih izgub v ustreznem poslovnem letu, pokrijejo vse sodelujoče NCB z zmanjšanjem dela prvotne vrednosti njihovih terjatev, ki ustreza njihovem deležu v tej izgubi do najvišjega zneska, določenega v odstavku 4.

3. Izgube se v skladu z odstavkom 2 pokrivajo na letni osnovi, skupaj z izračunom denarnih prihodkov ESCB za ustrezno poslovno leto.

4. Zmanjšanje vrednosti se za terjatev vsake sodelujoče NCB določi sorazmerno z deležem vsake sodelujoče NCB v kapitalu ECB, ki so ga vpisale centralne banke držav članic brez odstopanj. Najvišji skupni zneski zmanjšanj vrednosti terjatve vsake NCB v prehodnem obdobju ne smejo presegati 20 % prvotne vrednosti terjatve.

Člen 5

Končne določbe

Ta smernica je naslovljena na nacionalne centralne banke sodelujočih držav članic.

Ta smernica se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

V Frankfurtu na Majni, 3. novembra 1998 ter spremenjeno in odobreno za objavo v Uradnem listu Evropskih skupnosti, 16. novembra 2000

V imenu Sveta ECB

Predsednik

Willem F. Duisenberg

[1] UL L 336, 30.12.2000, str. 119.

--------------------------------------------------

Dodatek

Zneski deviznih rezerv v protivrednosti v eurih, ki jih prenesejo posamezne sodelujoče NCB, katerih države članice bodo 1. januarja 1999 sprejele enotno valuto

Nacionalna centralna banka | Zneski vrednostnih papirjev in denarnih sredstev v ameriških dolarjih in japonskih jenih v protivrednosti v eurih | Zneski zlata v protivrednosti v eurih | Skupni zneski deviznih rezerv v protivrednosti v eurih |

Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique | 1217965000 | 214935000 | 1432900000 |

Deutsche Bundesbank | 10409737500 | 1837012500 | 12246750000 |

Banco de España | 3779737500 | 667012500 | 4446750000 |

Banque de France | 7154322500 | 1262527500 | 8416850000 |

Central Bank of Ireland | 361080000 | 63720000 | 424800000 |

Banca d'Italia | 6330375000 | 1117125000 | 7447500000 |

Banque centrale du Luxembourg | 63410000 | 11190000 | 74600000 |

De Nederlandsche Bank | 1818150000 | 320850000 | 2139000000 |

Österreichische Nationalbank | 1002745000 | 176955000 | 1179700000 |

Banco de Portugal | 817360000 | 144240000 | 961600000 |

Suomen Pankki | 593725000 | 104775000 | 698500000 |

Skupaj | 33548607500 | 5920342500 | 39468950000 |

--------------------------------------------------