31999R2157

Uredba Evropske centralne banke (ES) št. 2157/1999

z dne 23. septembra 1999

o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij

(ECB/1999/4)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju "Pogodba") in zlasti člena 110(3) Pogodbe, Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju "Statut") in zlasti členov 34.3 in 19.1 Statuta, in Uredbe Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. november 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij [1] (v nadaljevanju "Uredba Sveta") in zlasti člena 6(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu s členom 34.3 Statuta v povezavi s členom 43.1 Statuta, odstavkom 8 Protokola št. 25 o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in odstavkom 2 Protokola št. 26 o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Dansko, ta uredba nesodelujočim državam članicam ne podeljuje nobenih pravic in ne nalaga nobenih obveznosti.

(2) Uredba Sveta določa meje in pogoje, v skladu s katerimi ima Evropska centralna banka (ECB) pravico naložiti globe ali periodične denarne kazni podjetjem, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz njenih uredb in odločb.

(3) Člen 6(2) Uredbe Sveta daje ECB pooblastilo za sprejemanje uredb, ki naj podrobneje določijo ureditev za nalaganje sankcij v skladu z Uredbo Sveta.

(4) Druge uredbe Sveta ali ECB lahko določijo posebne sankcije na posebnih področjih in se lahko sklicujejo na to uredbo glede načel in postopkov v zvezi z nalaganjem takih sankcij.

(5) Pri izvajanju postopka za določanje ustrezne sankcije mora ECB zagotoviti, da se v največji možni meri upošteva pravica tretjih oseb do obrambe v skladu s splošnimi načeli prava in sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti na tem področju, zlasti obstoječe sodne prakse, ki se nanaša na preiskovalna pooblastila Evropske komisije na področju konkurence.

(6) V zvezi z odkrivanjem kršitev uredb ali sklepov ECB ni nobenih zakonskih ovir za izmenjavo informacij v okviru Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).

(7) Pri uvedbi postopka za ugotavljanje kršitev je treba je upoštevati načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem).

(8) Pravila, ki urejajo pooblastila ECB in pristojnih nacionalnih centralnih bank v okviru postopka za ugotavljanje kršitev, morajo zagotoviti učinkovito izvedbo temeljite preiskave domnevne kršitve in istočasno zagotoviti visoko raven zaščite pravic zadevnih podjetij do obrambe in zaupnosti postopka za ugotavljanje kršitev.

(9) Lahko bo potrebna pomoč organov držav članic, da se zagotovi učinkovito izvajanje pooblastil ECB in pristojnih nacionalnih centralnih bank pri izvajanju postopka za ugotavljanje kršitev.

(10) Zadevno podjetje ima pravico do zaslišanja potem, ko se zaključi morebitna preiskovalna faza postopka za ugotavljanje kršitev in potem, ko je prejelo poročilo o ugotovljenem dejanskem stanju v preiskavi in obvestilo o obtožbah.

(11) Postopek za ugotavljanje kršitev mora biti izveden v skladu z načeli zaupnosti in poslovne skrivnosti. Zaupnost ali poslovna skrivnost ne sme vplivati na pravico zadevnega podjetja do obrambe.

(12) Odločbo o kršitvi lahko pregleda Svet Evropske centralne banke. Treba je določiti pogoje, pod katerimi tak nadaljnji pregled poteka.

(13) ECB se lahko zaradi povečanja preglednosti in učinkovitosti svojih pooblastil za nalaganje sankcij odloči za objavo svojih dokončnih odločb o sankcijah ali drugih informacij v zvezi s tem. Glede na posebne značilnosti finančnih trgov je objava odločbe o naložitvi sankcije izreden ukrep, ki ga ECB uporabi samo po preučitvi okoliščin določenega primera, možnih posledic take odločbe na ugled zadevnega podjetja in njegovih zakonitih poslovnih interesov. Taka odločitev za objavo mora upoštevati načelo prepovedi razlikovanja in jamčiti enake konkurenčne pogoje. V tej zvezi je zaželeno, da se pred sprejetjem odločitve o objavi posvetuje z ustreznimi nadzornimi organi. Objava o naložitvi sankcije ne sme v nobenem primeru razkriti informacij zaupne narave.

(14) Odločba o naložitvi denarne obveznosti mora biti izvedena v skladu s členom 256 Pogodbe. Na nacionalne centralne banke se lahko prenese sprejetje vseh ukrepov, ki so za to potrebni.

(15) Zaradi dobre in učinkovite administracije se zdi, da je treba za sankcioniranje manjših kršitev predvideti poenostavljen postopek za ugotavljanje kršitev.

(16) Ta uredba velja za primere neskladnosti, ki so predvideni v členu 7(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv Evropske Centralne banke [2] (v nadaljevanju "Uredba Sveta o obveznih rezervah") v okviru meja in pogojev, ki so določeni v istem členu 7(2). Posebne značilnosti primerov neskladij z zahtevami obveznih rezerv, kot so določene v členu 7(1) Uredbe Sveta o obveznih rezervah upravičujejo sprejetje posebnega pravnega režima, ki omogoča hiter postopek nalaganja sankcij in istočasno ne krši pravic zadevnega podjetja do obrambe.

(17) ECB mora ravnati v skladu z Uredbo Sveta in to uredbo pri izvajanju pooblastil, ki so določena v členu 7 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke [3] –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe izraz "pristojna nacionalna centralna banka" pomeni nacionalno centralno banko države članice, pod jurisdikcijo katere je prišlo do domnevne kršitve. Drugi izrazi imajo isti pomen, kot je določeno v členu 1 Uredbe Sveta.

Člen 2

Uvedba postopka za ugotavljanje kršitev

1. Na osnovi istih dejstev se proti istemu podjetju ne sme uvesti več kot en postopek za ugotavljanje kršitev. Zato Izvršilni odbor ECB ali pristojna nacionalna centralna banka ne smeta sprejeti nobenih odločitev o uvedbi postopka za ugotavljanje kršitev, preden se medsebojno ne obvestita in posvetujeta.

2. Pred odločitvijo o uvedbi postopka za ugotavljanje kršitve lahko ECB in/ali pristojna nacionalna centralna banka od zadevnega podjetja zahtevata vse informacije v zvezi z domnevno kršitvijo.

3. Izvršilni odbor ECB ali pristojna nacionalna centralna banka sta na zahtevo upravičena, da si medsebojno pomagata in sodelujeta pri izvajanju postopka za ugotavljanje kršitev, zlasti s posredovanjem informacij, za katere menita, da so koristne.

4. Če se zadevne stranke ne dogovorijo drugače, vsa komunikacija med ECB oziroma pristojno nacionalno centralno banko in zadevnim podjetjem poteka v uradnem jeziku Skupnosti, ki je hkrati uradni jezik (ali eden od uradnih jezikov) države članice, pod jurisdikcijo katere je prišlo do domnevne kršitve.

Člen 3

Pristojnosti ECB in pristojne nacionalne centralne banke

1. Pristojnosti, ki jih Uredba Sveta podeljuje ECB in pristojni nacionalni centralni banki pri izvajanju preiskave, vključujejo, za namene pridobivanja informacij, ki se nanašajo na domnevno kršitev, pravico do iskanja vseh informacij in pravico, da se začne z iskanjem ne da bi se pred tem obvestilo zadevno podjetje.

2. Osebje ECB oziroma pristojne nacionalne centralne banke, ki je v skladu z internimi pravili pooblaščeno za iskanje informacij v prostorih zadevnega podjetja, lahko svoje pristojnosti izvajajo ob predložitvi uradnega pooblastila v pisni obliki, ki je izdano v skladu z internimi pravili.

3. Vsaka zahteva zadevnemu podjetju na osnovi pooblastil, ki so podeljena ECB oziroma pristojni nacionalni centralni banki, mora vsebovati natančne podatke o predmetu in namenu preiskave.

Člen 4

Pomoč organov držav članic

1. ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka lahko zaprosi za pomoč organe držav članic kot previdnostni ukrep.

2. Noben organ države članice ne sme nadomestiti lastne ocene ECB oziroma pristojne nacionalne centralne banke o potrebnosti preiskave.

Člen 5

Obvestilo o obtožbah

1. ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka obvesti zadevno podjetje o ugotovljenem dejanskem stanju v vseh opravljenih preiskavah in o obtožbah, ki so bile podane proti zadevnemu podjetju, preden sprejme odločbo o naložitvi sankcije.

2. ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka pri obveščanju o obtožbah določi rok, v katerem zadevno podjetje lahko ECB oziroma pristojno državno nacionalno banko pisno obvesti o svojih stališčih glede podanih obtožb, ne da bi to vplivalo na razvoj teh stališč na ustnem zaslišanju, če se tako zahteva v pisnih pripombah. Ta rok ne sme biti krajši od 30 delovnih dni in začne teči od prejema obvestila iz odstavka 1.

3. Po prejemu odgovora zadevnega podjetja se ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka odloči, ali bo izvedla nadaljnja poizvedovanja z namenom reševanja odprtih zadev. Zadevnemu podjetju se pošlje dodatno obvestilo o obtožbah v skladu z odstavkom 1 samo, če rezultat nadaljnjih poizvedovanj, ki jih je opravila ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka, upošteva nova dejstva proti zadevnemu podjetju ali če se spremenijo dokazi za sporne kršitve.

4. ECB pri svoji odločitvi o naložitvi sankcije obravnava samo tiste obtožbe, o katerih je bilo poslano obvestilo na način, ki je določen v odstavku 1, in glede katerih je imelo zadevno podjetje priložnost izraziti svoja mnenja.

Člen 6

Pravice in dolžnosti zadevnega podjetja

1. Zadevno podjetje sodeluje z ECB oziroma pristojno nacionalno centralno banko v preiskovalni fazi postopka za ugotavljanje kršitev. Zadevno podjetje ima pravico oddati dokumente, knjige ali spise, ali njihove kopije ali izvlečke, in podati pisne ali ustne razlage.

2. Oviranje, neskladje ali neizpolnjevanje dolžnosti, ki jih zadevnemu podjetju naloži ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka pri izvajanju svojih pooblastil v postopku ugotavljanja kršitev, so lahko zadostna osnova za uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev pod pogoji te uredbe in lahko povzročijo naložitev periodičnih denarnih kazni.

3. Zadevno podjetje ima v postopku za ugotavljanje kršitev pravico do pravnega zastopanja.

4. Ko je zadevno podjetje obveščeno v skladu s členom 5(1), ima pravico dostopa do dokumentov in drugih materialov, ki jih zbere ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka in ki predstavljajo osnovo za dokaze o domnevni kršitvi.

5. Če zadevno podjetje pisno zaprosi tudi za ustno zaslišanje, to opravijo na odrejen datum osebe, ki jih za ta namen imenuje ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka. Ustna zaslišanja potekajo v prostorih ECB ali pristojne nacionalne centralne banke. Ustna zaslišanja niso javna. Osebe zaslišijo ločeno ali v navzočnosti drugih oseb, povabljenih k zaslišanju. Zadevno podjetje lahko v razumnih mejah predlaga, da ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka zasliši osebe, ki lahko podprejo kateri koli vidik njegovih pisnih pripomb.

6. Bistveno vsebino izjav, ki jih poda vsaka zaslišana oseba, je treba zapisati v zapisnik, ki ga zaslišana oseba prebere in potrdi le v zvezi s svojo lastno izjavo.

7. Informacije in zahteve za navzočnost pri ustnih zaslišanjih, ki jih izda ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka, se pošljejo naslovniku s priporočeno pošto s povratnico, ali pa se izročijo osebno s potrdilom o prejemu.

Člen 7

Zaupnost postopka za ugotavljanje kršitev

1. Postopek za ugotavljanje kršitev se mora izvajati v skladu z načeli zaupnosti in poslovne skrivnosti.

2. Brez poseganja v člen 6(4) zadevno podjetje nima dostopa do dokumentov ali drugih materialov, ki so v lasti ECB ali pristojne nacionalne centralne banke, za katere se šteje, da so zaupni glede tretjih strank ali ECB ali pristojne nacionalne centralne banke. To vključuje zlasti dokumente ali druge materiale, ki vsebujejo informacije v zvezi s poslovnimi interesi drugih podjetij, ali interne dokumente ECB, pristojnih nacionalnih centralnih bank, drugih institucij ali organov Skupnosti, ali drugih nacionalnih centralnih bank, kot so zapiski, osnutki in drugi delovni dokumenti.

Člen 8

Pregled odločbe, ki ga opravi Svet Evropske centralne banke

1. Svet ECB lahko zahteva od zadevnega podjetja, Izvršilnega odbora ECB in/ali pristojne nacionalne centralne banke, da zagotovi dodatne informacije za pregled odločbe Izvršilnega odbora ECB.

2. Svet ECB določi rok, do katerega je potrebno posredovati informacije, ki pa ne sme biti krajši od 10 delovnih dni.

Člen 9

Izvršba odločbe

1. Ko odločba o naložitvi sankcije postane dokončna, se lahko Svet ECB po posvetu z ustreznimi nacionalnimi nadzornimi organi odloči za objavo odločbe ali informacij, ki se na odločbo nanašajo, v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Takšna odločitev za objavo mora upoštevati zakonite interese zadevnega podjetja, da varuje svoje poslovne interese in tudi vse druge posamezne interese.

2. V odločbi ECB je določen način plačila sankcij.

3. ECB lahko zahteva od nacionalne centralne banke države članice, pod jurisdikcijo katere je treba izvršiti sankcijo, da sprejme vse ukrepe, ki so za to potrebni.

4. Nacionalna centralna banka poroča ECB o izvršitvi sankcije.

5. ECB hrani vse informacije v zvezi z določitvijo in izvrševanjem sankcije v dokumentu, ki se hrani najmanj pet let od datuma, ko postane odločba o naložitvi sankcij dokončna. Da bi ECB lahko izpolnila to dolžnost, ji pristojna nacionalna centralna banka posreduje vso originalno dokumentacijo in materiale, ki jih ima v lasti in se nanašajo na postopek za ugotavljanje kršitev.

Člen 10

Poenostavljen postopek za manjše kršitve

1. V primeru manjših kršitev se lahko Izvršilni odbor ECB odloči za uporabo poenostavljenega postopka za ugotavljanje kršitev. Sankcije, ki se naložijo po tem postopku, ne smejo presegati 25000 evrov.

2. Poenostavljeni postopek vključuje naslednje korake:

(a) izvršilni odbor ECB obvesti zadevno podjetje o domnevni kršitvi;

(b) v obvestilu morajo biti navedena vsa dejstva, ki predstavljajo dokaze o domnevni kršitvi, in ustrezne sankcije;

(c) v obvestilu mora biti zadevno podjetje obveščeno, da se uporablja poenostavljeni postopek in da ima podjetje pravico ugovora zoper tak postopek v roku 10 delovnih dni od prejema obvestila, in

(d) če se ugovor vloži pred potekom roka, ki je določen v (c) zgoraj, se šteje, da je postopek za ugotavljanje kršitev uveden in rok 30 delovnih dni, v katerem je možno izkoristiti pravico do zaslišanja, začne teči s potekom roka, ki je določen v (c) zgoraj. Če pred rokom, ki je določen v (c), ni vložen ugovor, postane odločba Izvršilnega odbora ECB o naložitvi sankcije dokončna.

3. Ta člen ne posega v postopek, ki se uporablja v primeru neskladnosti z zahtevami obveznih rezerv, kot je določen v členu 11 te uredbe.

Člen 11

Postopek v primeru neskladnosti z zahtevami obveznih rezerv

1. V primeru neskladnosti, kot jih predvideva člen 7(1) Uredbe Sveta o obveznih rezervah, se členi 2(1) in (3), členi 3, 4 in 5 ter člen 6, z izjemo odstavka 3, te uredbe ne uporabljajo. Rok, ki je predviden v členu 8(2), se skrajša na pet delovnih dni.

2. Izvršilni odbor ECB lahko določi in objavi kriterije, na podlagi katerih bo izvajal sankcije, predvidene v členu 7(1) Uredbe Sveta o obveznih rezervah. Taki kriteriji se lahko objavijo z obvestilom v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

3. Preden se naložijo sankcije v skladu s členom 7(1) Uredbe Sveta o obveznih rezervah, Izvršilni odbor ECB ali v njegovem imenu pristojna nacionalna centralna banka obvesti zadevno podjetje o domnevnih kršitvah in ustreznih sankcijah. Obvestilo mora vsebovati vsa relevantna dejstva domnevne kršitve in mora obvestiti zadevno podjetje, da se bodo z odločbo Izvršilnega odbora ECB naložile sankcije, razen če ne predloži ugovora.

4. Zadevno podjetje ima po prejemu obvestila na razpolago pet delovnih dni, da:

- potrdi domnevno kršitev in pristane na plačilo določene sankcije, kar pomeni, da se je postopek za ugotavljanje kršitev zaključil,

ali

- posreduje pisne informacije, razlago ali ugovor, za katera meni, da so relevantna za odločitev ali naj se sankcije naložijo ali ne. Zadevno podjetje lahko priloži tudi relevantne dokumente kot dokazilo vsebine odgovora. Pristojna nacionalna centralna banka brez nepotrebnega zadrževanja posreduje spis Izvršilnemu odboru ECB, ki se potem odloči ali bo naložil sankcijo ali ne.

5. Če zadevno podjetje v določenem roku ne pošlje pisnega ugovora, velja, da se z odločbo Izvršilnega odbora ECB naložijo sankcije. Ko odločba postane dokončna v skladu z določbami Uredbe Sveta, se zadevnemu podjetju zaračuna znesek sankcije, ki je naveden v obvestilu.

6. V situacijah, ki so predvidene v odstavku 4, prva alinea, ter v odstavku 5, ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka v imenu ECB pisno obvesti ustrezne nadzorne organe.

Člen 12

Roki

1. Brez vpliva na člen 4 Uredbe Sveta roki, ki so predvideni v tej uredbi, začnejo teči od dneva, ki sledi sprejemu poslanega sporočila ali njegove osebne izročitve. Vsa sporočila zadevnega podjetja mora naslovnik prejeti ali pa morajo biti poslana s priporočeno pošto pred pretekom roka.

2. Kjer bi rok potekel na soboto, nedeljo ali praznik, se rok podaljša do konca naslednjega delovnega dne.

3. Za namene te uredbe so za ECB dela prosti dnevi tisti, ki so navedeni v Prilogi k tej uredbi, medtem ko so za nacionalne centralne banke dela prosti dnevi tisti, ki so z zakonom določeni na ustreznem območju države članice, kjer se nahaja zadevno podjetje. Temu ustrezno se tolmači tudi izraz "delovni dan". ECB po potrebi ažurira prilogo k tej uredbi.

V Frankfurtu na Majni, 23. septembra 1999

Za Svet ECB

Predsednik

Willem F. Duisenberg

[1] UL L 318, 27.11.1998, str. 4.

[2] UL L 318, 27.11.1998, str. 1.

[3] UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

--------------------------------------------------

PRILOGA (Informativno)

Seznam dela prostih dni (iz odstavka 3 člena 12)

ECB upošteva naslednje dela proste dneve:

Novo leto | 1. januar |

Pustni torek (pol dneva) | datum se spreminja |

Veliki petek | datum se spreminja |

Velikonočni ponedeljek | datum se spreminja |

Praznik dela | 1. maj |

Obletnica deklaracije Roberta Schumana | 9. maj |

Vnebohod | datum se spreminja |

Binkoštni ponedeljek | datum se spreminja |

Telovo | datum se spreminja |

Dan združitve Nemčije | 3. oktober |

Dan mrtvih | 1. november |

Božični večer | 24. december |

Božič | 25. december |

26. december | 26. december |

Silvestrovo | 31. december |

--------------------------------------------------