23.7.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 217/16

---

UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) št. 795/2014

z dne 3. julija 2014

o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme

(ECB/2014/28)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 3.1, člena 22 in prve alinee člena 34.1 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Četrta alinea člena 127(2) Pogodbe in četrta alinea člena 3.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) pooblaščata Eurosistem, da podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov.

(2)	Eurosistem podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov med drugim z opravljanjem pregleda.

(3)

Januarja 2001 je Eurosistem sprejel temeljna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme (Core Principles for Systemically Important Payment Systems), ki jih je pripravil Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) Banke za mednarodne poravnave (BIS), kot minimalne zahteve za sistemsko pomembne plačilne sisteme (SPPS) (1).

(4)

Aprila 2012 so bila temeljna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme nadomeščena z načeli za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih pripravila CPSS in tehnični odbor Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: načela CPSS-IOSCO) (2) ter ki usklajujejo in krepijo obstoječe mednarodne standarde za pregled nad, med drugim, SPPS.

(5)

V skladu z načeli CPSS-IOSCO bi morali biti SPPS zaradi možnosti, da sprožijo sistemska tveganja, če niso dovolj zaščiteni pred tveganji, ki so jim izpostavljeni, predmet učinkovitega pregleda po jasno določenih in javno razkritih merilih. Poleg tega bi morali imeti pristojni organi zadostna pooblastila in vire za izpolnjevanje svojih nalog, vključno z izvedbo korektivnih ukrepov. CPSS-IOSCO priporoča, da se ta načela izvedejo v največji meri, ki jo omogočajo nacionalni zakonski in regulativni okviri.

(6)

Zato in z namenom, da zagotovi učinkovitost in zanesljivost SPPS, je Evropska centralna banka (ECB) odločila, da načela CPSS-IOSCO izvede v obliki uredbe. Tudi od organov v drugih državah se pričakuje, da na podoben način uvedejo načela CPSS-IOSCO v svoj zakonski in regulativni okvir ter jih uporabijo v največji meri, ki jo ta okvir omogoča.

(7)

Ta uredba zajema SPPS, in sicer sisteme za plačila velikih vrednosti in sisteme za plačila malih vrednosti, ki so sistemsko pomembni. Uporablja se za plačilne sisteme, ki jih upravljajo centralne banke in zasebni upravljavci. Načela CPSS-IOSCO priznavajo obstoj izjemnih primerov, kjer se zaradi zahtev, določenih v zadevnem zakonu, drugem predpisu ali politiki, ta načela uporabljajo drugače za plačilne sisteme, ki jih upravljajo centralne banke. Eurosistem ima cilje javne politike, odgovornosti in institucionalno ureditev, ki so določeni v Pogodbi in Statutu ESCB, kar pomeni, da se SPPS Eurosistema lahko izvzamejo iz nekaterih zahtev te uredbe. Glede na to bi morali biti SPPS Eurosistema izvzeti iz določenih zahtev glede upravljanja, načrtov prenehanja, lastniškega kapitala in likvidnih sredstev, ki zajemajo ista področja kot ustrezne zahteve, ki jih je uradno sprejel Svet ECB. Te izjeme so opredeljene v več določbah te uredbe.

(8)

V skladu s Smernico ECB/2012/27 z dne 5. decembra 2012 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (3) ima sistem TARGET2 decentralizirano strukturo, ki med seboj povezuje množico plačilnih sistemov. Komponente sistema TARGET2 so usklajene v največji možni meri, z nekaterimi izjemami v primeru nacionalnih pravnih omejitev. Za sistem TARGET2 je značilna tudi enotna tehnična platforma, imenovana enotna skupna platforma. Svet ECB ima končno pristojnost v zvezi s sistemom TARGET2 in varuje njegovo javno funkcijo: ta ureditev upravljanja se odraža pri pregledu sistema TARGET2.

(9)	Za učinkovitost in zanesljivost SPPS so potrebni skladnost z veljavnimi nacionalnimi predpisi ter jasna pravila, postopki in pogodbe, po katerih SPPS deluje. Skladnost s predpisi se nanaša na pravne sisteme vseh držav, v katerih posluje upravljavec SPPS ali udeleženci v SPPS.

(10)	Učinkovitost in zanesljivost SPPS sta odvisni tudi od jasnosti in ustreznosti ureditve njegovega upravljanja, ki mora biti jasno dokumentirana.

(11)

Zanesljiv in razvijajoč se okvir za celovito upravljanje pravnega, kreditnega, likvidnostnega, operativnega, splošnega poslovnega, skrbniškega in naložbenega tveganja ter drugih tveganj je bistven za ugotavljanje, merjenje, spremljanje in upravljanje vseh vrst tveganj, ki nastajajo pri upravljavcu SPPS ali jih ta nosi. To velja tudi za zanesljivost in odpornost okvira zavarovanja upravljavca SPPS, pravila in postopke za primer neizpolnitve obveznosti udeleženca ter načrte neprekinjenega poslovanja.

(12)

Za zmanjšanje sistemskega tveganja je med drugim potrebna dokončnost poravnave. Unija je sprejela Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (4). Direktiva 98/26/ES zahteva, da morajo pravila sistemov, ki so določeni po navedeni direktivi, določati trenutek vstopa (po katerem so nalogi za prenos pravno izvršljivi in obvezujoči za tretje osebe tudi v primeru postopka proti udeležencu zaradi insolventnosti) in trenutek nepreklicnosti nalogov za prenos. Priporoča se tudi poravnava znotraj dne ali v realnem času, če je združljiva s splošnim poslovnim modelom SPPS in potrebna za to, da lahko upravljavec SPPS in udeleženci upravljajo svoje kreditno in likvidnostno tveganje.

(13)

Objektivna in javno razkrita merila za udeležbo v SPPS, ki temeljijo na tveganjih ter omogočajo pošten in (ob upoštevanju sprejemljivih standardov za nadzor tveganj) prost dostop do SPPS, podpirajo varnost in učinkovitost SPPS in trgov, ki jim ta služi, pri tem pa ne postavljajo nesorazmernih ovir za prosto opravljanje storitev.

(14)	Določbe te uredbe, ki od upravljavca SPPS zahtevajo, da zbira, obdeluje in pošilja podatke, ne bi smele posegati v veljavna pravila o varstvu podatkov udeležencev ali strank.

(15)	Splošno učinkovit in uspešen SPPS, ki ima jasno določene, merljive in dosegljive namene in cilje, lahko najbolje izpolnjuje potrebe udeležencev SPPS in trgov, ki jim služi.

(16)	ECB naloži nacionalnim centralnim bankam opravljanje nalog ESCB, kolikor je možno in ustrezno.

(17)	Zahteve, ki so določene v tej uredbi, so sorazmerne s tveganji in izpostavljenostmi, značilnimi za SPPS.

(18)

Možnost, da pristojni organi zahtevajo korektivne ukrepe, s katerimi se odpravi neskladnost s to uredbo ali prepreči ponovitev take neskladnosti ter naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve te uredbe, je bistven element izvajanja načel CPSS-IOSCO v največji meri, ki jo dopuščata Pogodba in Statut ESCB.

(19)	Za uskladitev s pregledniškimi zahtevami te uredbe je treba določiti prehodno obdobje, v katerem se lahko upravljavci SPPS seznanijo z zahtevami in jih izvedejo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa pregledniške zahteve za SPPS.

2.   Svet ECB sprejme odločitev, s katero določi plačilne sisteme, za katere velja ta uredba, njihove upravljavce in pristojne organe. Ta seznam se vodi na spletni strani ECB in posodobi po vsaki spremembi.

3.   Plačilni sistem se določi kot SPPS, če: (a) je primeren za priglasitev kot sistem v skladu z Direktivo 98/26/ES s strani države članice, katere valuta je euro, ali je njegov upravljavec ustanovljen v euroobmočju, vključujoč ustanovitev v obliki podružnice, prek katere se sistem upravlja; in (b) v koledarskem letu izpolni najmanj dva od naslednjih pogojev:

(i)	povprečna skupna dnevna vrednost obdelanih plačil, denominiranih v eurih, presega 10 milijard EUR;

(ii)	njegov tržni delež doseže najmanj enega od naslednjih pragov: — 15 % skupnega števila plačil, denominiranih v eurih, — 5 % skupnega števila čezmejnih plačil, denominiranih v eurih, — 75 % skupnega števila plačil, denominiranih v eurih, na ravni države članice, katere valuta je euro;

(iii)

njegova čezmejna dejavnost (tj. udeleženci, ustanovljeni v drugi državi kot upravljavec SPPS, in/ali čezmejne povezave z drugimi plačilnimi sistemi) zajema pet ali več držav in ustvari najmanj 33 % skupnega števila plačil, denominiranih v eurih, ki jih obdela ta SPPS;

(iv)	uporablja se za poravnavo drugih IFT.

4.   Upravljavci SPPS zagotovijo, da so SPPS, ki jih upravljajo, skladni z zahtevami, določenimi v členih 3 do 21.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1.	„plačilni sistem“ pomeni formalen dogovor med tremi ali več udeleženci, brez upoštevanja morebitnih poravnalnih bank, centralnih nasprotnih strank, klirinških hiš ali posrednih udeležencev, s skupnimi pravili in standardiziranimi postopki za izvrševanje nalogov za prenos med udeleženci;

2.	„nalog za prenos“ ima enak pomen kot „prenosni nalog“, kakor je opredeljen v prvi alinei člena 2(i) Direktive 98/26/ES;

3.

„sistemsko tveganje“ pomeni tveganje, da v primeru, če udeleženec ali upravljavec SPPS ne izpolni obveznosti, ki jih ima v SPPS, drugi udeleženci in/ali upravljavec SPPS ne bodo mogli izpolniti svojih obveznosti ob zapadlosti, potencialno z učinkom prenosa vplivov, ki bi ogrozil stabilnost finančnega sistema ali zaupanje vanj;

4.	„upravljavec SPPS“ pomeni pravni subjekt, ki je pravno odgovoren za upravljanje SPPS;

5.	„pristojni organ“ pomeni centralno banko Eurosistema, ki je primarno odgovorna za pregled in je kot taka določena v skladu s členom 1(2);

6.	„SPPS Eurosistema“ pomeni SPPS, ki je v lasti in upravljanju centralne banke Eurosistema;

7.	„pravno tveganje“ pomeni tveganje, ki izhaja iz uporabe zakonov ali drugih predpisov, njegova posledica pa je običajno izguba;

8.	„kreditno tveganje“ pomeni tveganje, da nasprotna stranka, bodisi udeleženec bodisi drug subjekt, ne bo mogla v celoti izpolniti svojih finančnih obveznosti ob zapadlosti ali kadar koli v prihodnosti;

9.	„likvidnostno tveganje“ pomeni tveganje, da nasprotna stranka, bodisi udeleženec bodisi drug subjekt, ne bo imela dovolj sredstev za izpolnitev svojih finančnih obveznosti ob zapadlosti, bi pa lahko imela za to dovolj sredstev v prihodnosti;

10.

„operativno tveganje“ pomeni tveganje, da bodo pomanjkljivosti v informacijskih sistemih ali notranjih procesih, človeške napake, napake pri vodenju ali motnje zaradi zunanjih dogodkov ali storitev, zaupanih zunanjim izvajalcem, povzročile zmanjšanje, poslabšanje ali prekinitev storitev, ki jih zagotavlja SPPS;

11.	„skrbniško tveganje“ pomeni tveganje, da bo prišlo do izgube v zvezi s finančnim premoženjem, ki je v skrbništvu, v primeru skrbnikove ali podskrbnikove insolventnosti, malomarnosti, goljufije, slabega upravljanja ali neustreznega vodenja evidenc;

12.	„naložbeno tveganje“ pomeni tveganje izgube, s katerim se sooča upravljavec SPPS ali udeleženec, kadar upravljavec SPPS vlaga svoja sredstva ali sredstva udeležencev, npr. zavarovanje;

13.	„tržno tveganje“ pomeni tveganje izgube v bilančnih in zunajbilančnih postavkah zaradi gibanj tržnih cen;

14.	„sistem za odloženo neto poravnavo“ pomeni sistem, ki izvaja poravnavo na neto osnovi na koncu vnaprej določenega poravnalnega cikla, npr. na koncu delovnega dne ali med delovnim dnem;

15.

„čezmejno zavarovanje“ pomeni zavarovanje, pri katerem je z vidika države, v kateri je finančno premoženje sprejeto za zavarovanje, najmanj eden od naslednjih elementov tuj: (a) valuta, v kateri je finančno premoženje denominirano; (b) država, v kateri se finančno premoženje nahaja, ali (c) država, v kateri je ustanovljen izdajatelj;

16.	„čezmejno plačilo“ pomeni plačilo med udeležencema, ki sta ustanovljena v različnih državah;

17.	„infrastruktura finančnega trga“ (IFT) pomeni večstranski sistem med udeleženimi institucijami, vključno z upravljavcem sistema, ki se uporablja za kliring, poravnavo ali evidentiranje plačil, poslov z vrednostnimi papirji ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali drugih finančnih transakcij;

18.	„udeleženec“ pomeni subjekt, ki ga plačilni sistem identificira ali priznava ter ki neposredno ali posredno sme pošiljati naloge za prenos v ta sistem in je sposoben iz njega prejemati naloge za prenos;

19.	„odbor“ pomeni upravni odbor ali nadzorni svet upravljavca SPPS ali oboje, v skladu z nacionalnim pravom;

20.	„poslovodstvo“ pomeni izvršne direktorje, tj. člane upravnega odbora v enotirnem sistemu, ki so vključeni v dnevno vodenje upravljavca SPPS, in člane uprave upravljavca SPPS v dvotirnem sistemu;

21.	„zadevni deležniki“ pomenijo udeležence, IFT, ki imajo vpliv na tveganja v SPPS, in druge prizadete tržne udeležence v posameznem primeru;

22.	„kreditna izpostavljenost“ pomeni znesek ali vrednost, za katero obstaja tveganje, da je udeleženec ne bo poravnal v celoti niti ob zapadlosti niti kadar koli pozneje;

23.	„zavarovanje“ pomeni tisto finančno premoženje ali zavezo tretje osebe, ki jo dajalec zavarovanja uporabi za zavarovanje obveznosti do prejemnika zavarovanja. Zavarovanje vključuje domače in čezmejno zavarovanje;

24.	„ponudnik likvidnosti“ pomeni ponudnika denarja v skladu s členom 5(3), členom 6(5), členom 8(1), členom 8(9) in členom 8(11) ali ponudnika finančnega premoženja v skladu s členom 8(4), vključujoč udeleženca v SPPS ali tretjo osebo;

25.	„skrajne, vendar možne razmere na trgu“ pomenijo celovit nabor preteklih in hipotetičnih razmer, vključno z obdobji največje volatilnosti, do katerih je prišlo na trgih, ki jim služi SPPS;

26.	„nameravani dan poravnave“ pomeni dan, ki ga pošiljatelj naloga za prenos vnese v SPPS kot dan poravnave;

27.	„splošno poslovno tveganje“ pomeni vsako potencialno poslabšanje finančnega položaja SPPS, pomembno z vidika nemotenega poslovanja, zaradi takšnega upada prihodkov ali rasti odhodkov, da odhodki presežejo prihodke in povzročijo izgubo, ki jo je treba pokriti v breme kapitala;

28.	„načrt za sanacijo“ pomeni načrt za ponovno vzpostavitev nemotenega delovanja SPPS, ki ga pripravi upravljavec SPPS;

29.	„načrt za urejeno prenehanje“ pomeni načrt za urejeno zaprtje SPPS, ki ga pripravi upravljavec SPPS;

30.	„pomembno“ označuje tveganje, odvisnost in/ali spremembo, ki lahko vpliva na zmožnost subjekta, da opravlja ali zagotavlja storitve v skladu s pričakovanji;

31.	„zadevni organi“ pomenijo organe, ki imajo legitimen interes za dostop do informacij iz SPPS zaradi izpolnjevanja svojih zakonskih obveznosti, npr. organe za reševanje in nadzornike večjih udeležencev;

32.

„tveganje izgube glavnice“ pomeni tveganje, da bo nasprotna stranka izgubila celotno vrednost, ki je vključena v transakcijo, tj. bodisi tveganje, da bo prodajalec finančnega premoženja to premoženje nepreklicno dostavil, ne bo pa prejel plačila, bodisi tveganje, da bo kupec finančno premoženje nepreklicno plačal, ne bo ga pa prejel;

33.	„skrbniška banka“ pomeni banko, ki vodi in hrani finančno premoženje tretjih oseb;

34.	„poravnalna banka“ pomeni banko, ki vodi račune v zvezi s plačili, prek katerih se izvršuje poravnava obveznosti, ki izhajajo iz plačilnega sistema;

35.	„agent nostro“ pomeni banko, ki jo udeleženci v SPPS uporabljajo za poravnavo;

36.	„enostransko plačilo“ pomeni plačilo, ki vključuje samo en prenos sredstev v eni valuti;

37.	„dvostransko plačilo“ pomeni plačilo, ki vključuje dva prenosa sredstev v različnih valutah v sistemu za poravnavo izmenjav vrednosti;

38.	„tveganje zaradi neugodnih gibanj“ pomeni tveganje, ki izhaja iz izpostavljenosti do udeleženca ali izdajatelja, kadar obstaja močna korelacija med zavarovanjem, ki ga zagotovi ta udeleženec ali ga izda ta izdajatelj, in kreditnim tveganjem tega udeleženca ali izdajatelja;

39.	„delovni dan“ ima enak pomen, kakor je opredeljen v členu 2(n) Direktive 98/26/ES.

Člen 3

Pravna zanesljivost

1.   Upravljavec SPPS oceni, ali veljavni predpisi v vseh zadevnih pravnih sistemih zagotavljajo visoko stopnjo varnosti za vse pomembne vidike dejavnosti njegovega SPPS in jih podpirajo.

2.   Upravljavec SPPS vzpostavi pravila in postopke SPPS ter sklene pogodbe, ki so jasni in skladni z veljavnimi predpisi v vseh zadevnih pravnih sistemih.

3.   Upravljavec SPPS je zmožen, da pristojnemu organu, udeležencem in, kjer pride v poštev, strankam udeležencev na jasen in razumljiv način predstavi veljavne predpise, pravila, postopke in pogodbe v zvezi z delovanjem SPPS.

4.   Upravljavec SPPS sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da so njegovi pravila, postopki in pogodbe izvršljivi v vseh zadevnih pravnih sistemih ter da njegova dejanja, izvršena v skladu s temi pravili, postopki in pogodbami, ne bodo izpodbita, razveljavljena ali zadržana.

5.   Upravljavec SPPS, ki opravlja dejavnost v več kot enem pravnem sistemu, ugotovi in obvladuje tveganja, ki izhajajo iz morebitne kolizije zakonov.

6.   Upravljavec SPPS si po najboljših močeh prizadeva za določitev SPPS v skladu z Direktivo 98/26/ES.

Člen 4

Upravljanje

1.   Upravljavec SPPS ima dokumentirane cilje, ki dajejo visoko prioriteto varnosti in učinkovitosti SPPS. Ti cilji izrecno podpirajo finančno stabilnost in druge zadevne vidike v javnem interesu, zlasti odprte in učinkovite finančne trge.

2.   Upravljavec SPPS ima dokumentirano ureditev upravljanja, ki določa jasne in neposredne pristojnosti in odgovornosti. Ta ureditev se da na voljo pristojnemu organu, lastnikom in udeležencem. Upravljavec SPPS da skrajšano različico te ureditve na voljo javnosti.

3.   Vloge in odgovornosti odbora so jasno določene. Vloge in odgovornosti odbora vključujejo vse naslednje:

(a)	vzpostavitev jasnih strateških ciljev SPPS;

(b)	vzpostavitev dokumentiranih postopkov za delovanje SPPS, vključno s postopki za ugotavljanje, obravnavanje in upravljanje nasprotij interesov članov;

(c)	razen pri SPPS Eurosistema, zagotovitev učinkovite izbire, spremljanja in, kjer pride v poštev, razrešitve članov poslovodstva;

(d)	razen pri SPPS Eurosistema, vzpostavitev ustreznih politik prejemkov, ki so skladne z najboljšimi praksami in temeljijo na dolgoročnih dosežkih.

4.   Razen pri SPPS Eurosistema odbor najmanj enkrat letno pregleda delo celotnega odbora in delo posameznih članov odbora.

5.   Sestava odbora zagotavlja integriteto in, razen pri SPPS Eurosistema, ustrezno kombinacijo tehnične usposobljenosti, znanja in izkušenj na področju SPPS in finančnega trga na splošno, kar odboru omogoča izpolnjevanje njegovih vlog in odgovornosti. Sestava je odvisna tudi od splošne razdelitve pristojnosti po nacionalnem pravu. Razen pri SPPS Eurosistema odbor vključuje neizvršilne člane, če to dovoljuje nacionalno pravo.

6.   Vloga, odgovornosti in linije poročanja poslovodstva so jasno določene. Sestava zagotavlja integriteto ter ustrezno kombinacijo tehnične usposobljenosti, znanja in izkušenj na področju SPPS in finančnega trga na splošno, kar poslovodstvu omogoča izpolnjevanje odgovornosti za poslovanje in upravljanje tveganj upravljavca SPPS. Odgovornosti poslovodstva vključujejo, po navodilih odbora, zagotavljanje vsega naslednjega:

(a)	da so dejavnosti upravljavca SPPS skladne z njegovimi cilji, strategijo in ravnjo sprejemljivega tveganja;

(b)	da so notranje kontrole in povezani postopki ustrezno zasnovani, izvajani in nadzirani, tako da podpirajo cilje upravljavca SPPS;

(c)	da notranje kontrole in povezane postopke redno pregledujeta in preizkušata funkciji upravljanja tveganj in notranje revizije, ki sta dobro usposobljeni in imata dovolj zaposlenih;

(d)	dejavne vključenosti v proces nadzora tveganj;

(e)	da so okviru za upravljanje tveganj SPPS dodeljeni zadostni viri.

7.   Odbor vzpostavi in nadzira dokumentiran okvir za upravljanje tveganj, ki:

(a)	vključuje politiko ravni sprejemljivega tveganja upravljavca SPPS;

(b)	dodeljuje pristojnosti in odgovornost za odločanje o tveganjih;

(c)	ureja sprejemanje odločitev v kriznih in izrednih razmerah;

(d)	ureja funkcije notranjih kontrol.

Odbor zagotovi, da imata funkciji upravljanja tveganj in notranjih kontrol zadostne pristojnosti, neodvisnost, vire in dostop do odbora.

8.   Odbor zagotovi, da večje odločitve, ki vplivajo na tehnično in funkcijsko zgradbo SPPS, njegova pravila in splošno strategijo, zlasti glede izbire ureditve kliringa in poravnave, strukturo delovanja, obseg produktov, za katere se opravlja kliring ali poravnava, ter uporabo tehnologije in postopkov, ustrezno odražajo legitimne interese zadevnih deležnikov SPPS. V primernem času pred takimi odločitvami se opravi posvetovanje z zadevnimi deležniki in, kjer je primerno, z javnostjo.

Člen 5

Okvir za celovito upravljanje tveganj

1.   Upravljavec SPPS vzpostavi in vzdržuje zanesljiv okvir za upravljanje tveganj, v skladu s katerim celovito ugotavlja, meri, spremlja in upravlja vsa tveganja, ki nastajajo v SPPS ali jih ta nosi. Okvir za upravljanje tveganj pregleda najmanj enkrat letno. Okvir za upravljanje tveganj:

(a)	vključuje politiko ravni sprejemljivega tveganja upravljavca SPPS in ustrezna orodja za upravljanje tveganj;

(b)	dodeljuje pristojnost in odgovornost za odločanje o tveganjih;

(c)

ureja sprejemanje odločitev v izrednih razmerah, ki so povezane s SPPS, vključno z gibanji na finančnih trgih, ki bi lahko imela negativen vpliv na likvidnost na trgu in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, katere valuta je euro, v kateri je ustanovljen upravljavec SPPS ali kateri od udeležencev.

2.   Upravljavec SPPS spodbuja udeležence in, kjer pride v poštev, njihove stranke, da upravljajo in omejujejo tveganja, ki jih povzročajo SPPS, in tveganja, ki jih nosijo zaradi njega. Kar zadeva udeležence, take spodbude vključujejo učinkovito, sorazmerno in odvračilno ureditev denarnih kazni ali ureditev delitve izgub ali oboje.

3.   Upravljavec SPPS najmanj enkrat letno pregleda pomembna tveganja, ki jih SPPS zaradi soodvisnosti povzroča drugim subjektom, vključno, med drugim, IFT, poravnalnim bankam, ponudnikom likvidnosti in ponudnikom storitev, ter tista, ki jih SPPS nosi zaradi teh subjektov. Upravljavec SPPS razvije orodja za upravljanje tveganj, ki so zanesljiva in sorazmerna z ugotovljeno ravnjo tveganj.

4.   Upravljavec SPPS določi ključne dejavnosti in storitve SPPS. Upravljavec SPPS ugotovi posamezne scenarije, ki bi lahko povzročili, da ne bi mogel zagotavljati teh ključnih dejavnosti in storitev kot delujoče podjetje, ter oceni učinkovitost vseh možnosti za sanacijo ali, razen pri SPPS Eurosistema, za urejeno prenehanje. Ključne dejavnosti in storitve SPPS pregleda najmanj enkrat letno. Na podlagi te ocene upravljavec SPPS pripravi načrt za sanacijo ali, razen pri SPPS Eurosistema, za urejeno prenehanje. Načrt za sanacijo in urejeno prenehanje med drugim vsebuje vsebinski povzetek ključnih strategij za sanacijo in urejeno prenehanje, navedbo ključnih dejavnosti in storitev SPPS ter opis ukrepov, ki so potrebni za izvedbo ključnih strategij. Kjer pride v poštev, upravljavec SPPS zagotovi zadevnim organom informacije, ki jih potrebujejo za načrtovanje reševanja. Načrt za sanacijo in urejeno prenehanje pregleda najmanj enkrat letno.

Člen 6

Kreditno tveganje

1.   Upravljavec SPPS vzpostavi zanesljiv okvir za merjenje, spremljanje in upravljanje svojih kreditnih izpostavljenosti do udeležencev in kreditnih izpostavljenosti med udeleženci, ki izhajajo iz procesov plačil, kliringa in poravnave v SPPS.

2.   Upravljavec SPPS ugotovi vse vire kreditnega tveganja. Merjenje in spremljanje kreditnih izpostavljenosti poteka cel dan ob uporabi pravočasnih informacij in ustreznih orodij za upravljanje tveganj.

3.   Upravljavec SPPS, vključno z upravljavcem sistema za odloženo neto poravnavo z jamstvom poravnave, ki je med delovanjem SPPS kreditno izpostavljen do udeležencev, krije svojo kreditno izpostavljenost do vsakega udeleženca z uporabo zavarovanja, jamstvenih skladov, lastniškega kapitala (po odbitku zneska, ki je namenjen za kritje splošnega poslovnega tveganja) ali drugih enakovrednih finančnih sredstev.

4.   Upravljavec SPPS, vključno z upravljavcem sistema za odloženo neto poravnavo brez jamstva poravnave, ima v primeru, kadar so udeleženci soočeni s kreditno izpostavljenostjo zaradi procesov plačil, kliringa in poravnave v SPPS, vzpostavljena pravila ali pogodbene ureditve s temi udeleženci. Pravila ali pogodbene ureditve zagotovijo, da bodo udeleženci zagotovili zadostna sredstva, kakor so opredeljena v odstavku 3, za kritje kreditnih izpostavljenosti zaradi procesov plačil, kliringa in poravnave v SPPS v razmerju do dveh udeležencev, ki imata skupaj s svojimi povezanimi podjetji najvišjo skupno kreditno izpostavljenost.

5.   Upravljavec SPPS vzpostavi pravila in postopke za obravnavo izgub, ki so neposredna posledica tega, da en ali več udeležencev ne izpolni svojih obveznosti do SPPS. Ta pravila in postopki obravnavajo delitev morebitne nekrite izgube, vključno z vračilom vseh sredstev, ki si jih je morda upravljavec SPPS izposodil pri ponudnikih likvidnosti. Vključujejo pravila in postopke upravljavca SPPS za obnovitev vseh finančnih sredstev, ki jih je SPPS uporabil med obremenitvijo, na raven, ki je določena v odstavku 3.

Člen 7

Zavarovanje

1.   Upravljavec SPPS sprejme za zavarovanje samo naslednje finančno premoženje: (a) denar in (b) finančno premoženje z nizkim kreditnim, likvidnostnim in tržnim tveganjem, tj. finančno premoženje, za katero lahko upravljavec SPPS pristojnemu organu na podlagi ustrezne notranje ocene dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(i)	izdal ga je izdajatelj z nizkim kreditnim tveganjem;

(ii)	je prosto prenosljivo brez pravnih omejitev ali pravic tretjih oseb;

(iii)

denominirano je v valuti, katere tveganje upravlja upravljavec SPPS;

(iv)	ima zanesljive podatke o cenah, ki se redno objavljajo;

(v)	ni drugače izpostavljeno znatnemu tveganju zaradi neugodnih gibanj;

(vi)	ni ga izdal udeleženec, ki zagotavlja zavarovanje, ali subjekt, ki je del iste skupine kot ta udeleženec, razen v primeru krite obveznice, toda samo, če je finančno premoženje v kritnem skladu ustrezno ločeno v zanesljivem pravnem okviru in izpolnjuje zahteve iz točk (i) do (iv).

Upravljavec SPPS pri opravljanju notranje ocene po točkah (i) do (vi) določi, dokumentira in uporabi objektivno metodologijo.

2.   Upravljavec SPPS vzpostavi in izvaja politike in postopke za spremljanje kreditne kvalitete, tržne likvidnosti in volatilnosti cen vsakega finančnega premoženja, ki je sprejeto za zavarovanje. Upravljavec SPPS redno in najmanj enkrat letno spremlja ustreznost svojih politik in postopkov vrednotenja. Tak pregled se izvede tudi ob vsaki pomembni spremembi, ki vpliva na izpostavljenost SPPS tveganjem. Upravljavec SPPS usklajuje vrednost svojega zavarovanja s tržno ceno najmanj enkrat dnevno.

3.   Upravljavec SPPS vzpostavi stabilne in konservativne odbitke ter jih najmanj enkrat letno preizkusi in upošteva razmere pretresov na trgu. Postopke v zvezi z odbitki najmanj enkrat letno preveri takšno osebje, ki ni ustvarilo in uporabilo teh postopkov.

4.   Upravljavec SPPS sprejme ukrepe, s katerimi se izogne koncentriranemu imetništvu posameznega finančnega premoženja, kadar bi to bistveno poslabšalo zmožnost hitrega likvidiranja tega finančnega premoženja brez bistvenih negativnih vplivov na ceno.

5.   Upravljavec SPPS, ki sprejema čezmejno zavarovanje, ugotovi in obvladuje tveganja, povezana z njegovo uporabo, ter zagotovi, da se lahko čezmejno zavarovanje uporabi pravočasno.

6.   Upravljavec SPPS uporabi učinkovit in operativno prilagodljiv sistem upravljanja zavarovanja.

7.   Odstavek 1 se ne uporablja za SPPS Eurosistema.

Člen 8

Likvidnostno tveganje

1.   Upravljavec SPPS vzpostavi celovit okvir za upravljanje likvidnostnih tveganj, ki jih povzročajo udeleženci SPPS, poravnalne banke, agenti nostro, skrbniške banke, ponudniki likvidnosti in drugi zadevni subjekti.

2.   Upravljavec SPPS vzpostavi operativna in analitična orodja, ki mu omogočijo, da redno in pravočasno ugotavlja, meri in spremlja tokove poravnave in financiranja, vključno z uporabo likvidnosti čez dan.

3.   Upravljavec SPPS ima ali zagotovi, da imajo udeleženci, ves čas dovolj likvidnih sredstev v vseh valutah, v katerih posluje, da se poravnava plačilnih obveznosti ob raznovrstnih možnih scenarijih obremenitev izvrši isti dan. Kjer je ustrezno, to vključuje poravnavo znotraj dne ali v več dneh. Scenariji obremenitev vključujejo: (a) neizpolnitev obveznosti v skrajnih, vendar možnih razmerah na trgu s strani udeleženca, ki ima skupaj s svojimi povezanimi podjetji najvišjo skupno plačilno obveznost, in (b) druge scenarije v skladu z odstavkom 11.

4.   Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo enostranskih plačil v eurih, ima ali zagotovi, da imajo udeleženci, likvidna sredstva v skladu z odstavkom 3 za pravočasno izvršitev poravnave plačilnih obveznosti v primeru neizpolnitve obveznosti udeleženca, ki ima skupaj s svojimi povezanimi podjetji najvišjo skupno plačilno obveznost, kakor je določeno v odstavku 3(a), v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)	v denarju pri Eurosistemu ali

(b)	v obliki primernega zavarovanja, kakor je opredeljeno v okviru Eurosistema za zavarovanje, določenem v Smernici ECB/2011/14 z dne 20. septembra 2011 o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (5), zlasti če ima upravljavec SPPS dostop do odprtih ponudb Eurosistema.

5.   Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo enostranskih plačil v eurih, ima ali zagotovi, da imajo udeleženci, dodatna likvidna sredstva v skladu z odstavkom 3(b) v oblikah, opredeljenih v odstavku 4, ali pri kreditno sposobni poslovni banki v obliki enega ali več naslednjih instrumentov:

(a)	namenske kreditne linije;

(b)	namenske valutne zamenjave;

(c)	namenske začasne prodaje;

(d)	finančno premoženje, kakor je opredeljeno v členu 7(1), ki se vodi pri skrbniku;

(e)	naložbe, ki so takoj na voljo in jih je mogoče takoj pretvoriti v denar, z vnaprejšnjo ureditvijo financiranja, za katero lahko upravljavec SPPS pristojnemu organu na podlagi ustrezne notranje ocene dokaže, da je visoko zanesljiva, celo v skrajnih, vendar možnih razmerah na trgu.

Upravljavec SPPS je pripravljen, da pristojnemu organu na podlagi ustrezne notranje ocene dokaže, da je poslovna banka kreditno sposobna.

6.   Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo dvostranskih plačil ali enostranskih plačil v valutah, ki niso euro, ima ali zagotovi, da imajo udeleženci, likvidna sredstva v skladu z odstavkom 3 v oblikah, opredeljenih v odstavku 5.

7.   Kadar upravljavec SPPS sredstva iz odstavka 3 dopolni z drugim finančnim premoženjem, mora biti za to finančno premoženje verjetno, da je tržno ali sprejemljivo za zavarovanje (npr. za kreditne linije, zamenjave ali posle začasne prodaje) v posamičnem primeru po neizpolnitvi obveznosti, čeprav tega ni mogoče zanesljivo vnaprej urediti ali jamčiti za primer skrajnih, vendar možnih razmer na trgu. Kadar udeleženec sredstva iz odstavka 3 dopolni z drugim finančnim premoženjem, upravljavec SPPS zagotovi, da to drugo finančno premoženje izpolnjuje zahteve, določene v prvem stavku. Za finančno premoženje se domneva kot verjetno, da je tržno ali sprejemljivo za zavarovanje, če je upravljavec SPPS upošteval pravila in prakse zadevne centralne banke glede primernosti zavarovanja.

8.   Upravljavec SPPS ne predpostavlja, da bo na voljo izredno posojilo centralne banke.

9.   Upravljavec SPPS opravi skrben pregled, s katerim preveri, ali ima vsak ponudnik likvidnih sredstev SPPS iz odstavka 3: (a) zadostne in ažurne informacije, da razume in upravlja svoja likvidnostna tveganja, povezana z zagotavljanjem denarja ali finančnega premoženja, in (b) zmožnost zagotoviti potreben denar ali finančno premoženje. Upravljavec SPPS najmanj enkrat letno pregleda svojo skladnost z obveznostjo skrbnega pregleda. Za ponudnike likvidnosti se sprejmejo samo subjekti, ki imajo dostop do posojil centralne banke izdajateljice. Upravljavec SPPS redno preizkuša svoje postopke za dostop do likvidnih sredstev SPPS.

10.   Upravljavec SPPS, ki ima dostop do računov, plačilnih storitev in storitev v zvezi z vrednostnimi papirji pri centralni banki, uporabi te storitve, kadar je to uporabljivo.

11.   Upravljavec SPPS prek strogih obremenitvenih testov ugotovi, koliko denarja in drugega finančnega premoženja je potrebno za izpolnitev zahtev iz odstavkov 3 in 4. Ta znesek redno pregleduje, med drugim ob upoštevanju raznovrstnih scenarijev, ki vključujejo:

(a)	največjo preteklo volatilnost cen zgoraj navedenega finančnega premoženja;

(b)	spremembe drugih tržnih dejavnikov, ki med drugim vključujejo determinante cen in krivulje donosnosti;

(c)	neizpolnitev obveznosti enega ali več udeležencev na isti dan ali ob različnih zaporednih dneh;

(d)	hkratne pritiske na trgih financiranja in trgih finančnega premoženja;

(e)	vrsto v prihodnost usmerjenih scenarijev obremenitev v različnih skrajnih, vendar možnih razmerah na trgu.

Ti scenariji upoštevajo tudi zasnovo in delovanje SPPS; zajamejo vse subjekte, ki bi lahko SPPS povzročili pomembna likvidnostna tveganja in med drugim vključujejo poravnalne banke, agente nostro, skrbniške banke, ponudnike likvidnosti in povezane IFT; ter, kjer je ustrezno, zajamejo obdobje več dni.

12.   Upravljavec SPPS dokumentira razloge, zakaj mora imeti on ali udeleženci ta znesek denarja in drugega finančnega premoženja, ter ima ustrezno ureditev upravljanja v tej zvezi. Vzpostavi jasne postopke za poročanje odboru o rezultatih obremenitvenih testov. Te rezultate uporabi za oceno ustreznosti svojega okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja in prilagoditve tega okvira.

13.   Upravljavec SPPS vzpostavi jasna pravila in postopke, ki SPPS omogočijo, da po neizpolnitvi obveznosti enega ali več udeležencev izvrši poravnavo plačilnih obveznosti isti dan in, kjer je ustrezno, pravočasno poravnavo znotraj dne ali v več dneh. Ti pravila in postopki:

(a)	obravnavajo nepredvideno in potencialno nekrito pomanjkanje likvidnosti;

(b)	so namenjeni temu, da ne pride do razveljavitve, preklica ali zamude poravnave plačilnih obveznosti isti dan;

(c)	določijo, kako obnoviti denar in drugo finančno premoženje, ki ju je SPPS uporabil med obremenitvijo, na raven, ki je določena v odstavkih 3 do 5.

Člen 9

Dokončna poravnava

Upravljavec SPPS vzpostavi pravila in postopke, s katerimi omogoči, da se dokončna poravnava izvrši najkasneje ob koncu nameravanega dneva poravnave.

Člen 10

Denarne poravnave

1.   Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo enostranskih plačil v eurih, zagotovi, da se dokončna poravnava izvrši v centralnobančnem denarju.

2.   Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo dvostranskih plačil ali enostranskih plačil v valutah, ki niso euro, zagotovi, da se dokončna poravnava izvrši v centralnobančnem denarju, kadar je to uporabljivo in na voljo.

3.   Če se ne uporabi centralnobančni denar, upravljavec SPPS zagotovi, da se denarne poravnave izvršijo z uporabo sredstva za poravnavo, ki ima nizko kreditno in likvidnostno tveganje ali je brez takega tveganja.

4.   Če se poravnava izvrši v denarju poslovne banke, upravljavec SPPS spremlja, upravlja in omejuje kreditno in likvidnostno tveganje, ki izhaja iz poslovnih poravnalnih bank. Upravljavec SPPS zlasti vzpostavi in spremlja skladnost svojih poravnalnih bank s strogimi merili, ki med drugim upoštevajo reguliranje in nadzor, kreditno sposobnost, stanje kapitala, dostop do likvidnosti in operativno zanesljivost teh poravnalnih bank. Upravljavec SPPS tudi spremlja in upravlja koncentracijo kreditnih in likvidnostnih izpostavljenosti do poslovnih poravnalnih bank SPPS.

5.   Če upravljavec SPPS opravlja denarne poravnave v svojih poslovnih knjigah, zmanjšuje in strogo nadzira svoje kreditno in likvidnostno tveganje.

6.   Če se poravnava izvršuje v denarju poslovne banke, se v pravnih sporazumih upravljavca SPPS z vsako poslovno poravnalno banko jasno določi:

(a)	kdaj se pričakuje, da se bodo zgodili prenosi v poslovnih knjigah posamezne poravnalne banke;

(b)	da morajo biti prenosi dokončni, ko so izvršeni;

(c)	da mora biti možno prejeta sredstva prenesti čim prej, najkasneje do konca dne.

Člen 11

Plačilo proti plačilu

Upravljavec SPPS, ki uporablja mehanizem plačila proti plačilu, odpravi tveganje izgube glavnice s tem, da zagotovi, da se dokončna poravnava ene obveznosti zgodi takrat in samo takrat, ko se zgodi tudi dokončna poravnava povezane obveznosti. To pravilo se spoštuje ne glede na to, ali se poravnava izvrši na bruto ali neto osnovi, in ne glede na to, kdaj nastopi dokončnost.

Člen 12

Pravila in postopki za primer neizpolnitve obveznosti udeleženca

1.   Upravljavec SPPS v pravilih in postopkih SPPS določi opredelitev pojma neizpolnitve obveznosti udeleženca, ki vključuje najmanj neizpolnitev finančnih obveznosti udeleženca ob zapadlosti med drugim zaradi operativnih razlogov, kršitev pogodbe ali začetek postopka zaradi insolventnosti tega udeleženca. Upravljavec SPPS razlikuje med primeri izpolnitve obveznosti, ki nastopijo samodejno, in tistimi, o katerih je treba odločati. Za primere neizpolnitve obveznosti, o katerih je treba odločati, upravljavec SPPS določi, kateri subjekt o tem odloča. To opredelitev pregleda najmanj enkrat letno.

2.   Upravljavec SPPS ima pravila in postopke za primer neizpolnitve obveznosti, ki mu omogočijo, da v primeru neizpolnitve obveznosti udeleženca še naprej izpolnjuje svoje obveznosti, in urejajo obnovitev sredstev po neizpolnitvi obveznosti. Ta pravila in postopki določajo najmanj vse naslednje:

(a)	ukrepe, ki jih lahko izvede upravljavec SPPS, ko pride do neizpolnitve obveznosti;

(b)	ali so ti ukrepi samodejni ali je treba o njih odločati in način, kako se o slednjih odloča;

(c)	možne spremembe običajnih postopkov poravnave upravljavca SPPS, da se zagotovi pravočasna poravnava;

(d)	ravnanje s plačili na različnih stopnjah obdelave;

(e)	verjetni vrstni red ukrepov;

(f)	vloge, obveznosti in odgovornosti zadevnih strank, vključno z udeleženci, pri katerih ni prišlo do neizpolnitve obveznosti;

(g)	druge mehanizme, ki se sprožijo, da se omeji vpliv neizpolnitve obveznosti.

3.   Upravljavec SPPS je pripravljen na izvedbo svojih pravil in postopkov za primer neizpolnitve obveznosti, vključno z vsemi ustreznimi postopki, o katerih je treba odločati in so določeni v njegovih pravilih. Upravljavec SPPS med drugim zagotovi: (a) da ima operativno zmožnost, vključno z zadostnim dobro usposobljenim osebjem, za pravočasno izvedbo postopkov, navedenih v odstavku 2, in (b) da pravila in postopki SPPS rešujejo potrebe po dokumentiranju, informiranju in komuniciranju ter, kadar je vključena več kot ena IFT ali organ, usklajevanje.

4.   Upravljavec SPPS javno razkrije ključne vidike pravil in postopkov, navedenih v odstavku 2, ki vključujejo najmanj vse naslednje:

(a)	okoliščine, ko se izvedejo ukrepi;

(b)	kdo izvede te ukrepe;

(c)	obseg ukrepov, ki se izvedejo;

(d)	mehanizme za ureditev obveznosti upravljavca SPPS do udeležencev, pri katerih ni prišlo do neizpolnitve obveznosti.

5.   Upravljavec SPPS preizkusi in pregleda pravila in postopke SPPS, navedene v odstavku 2, najmanj enkrat letno oziroma po vsaki pomembni spremembi v SPPS, ki vpliva na ta pravila in postopke. Upravljavec SPPS v te preizkuse in preglede vključi udeležence SPPS in zadevne deležnike.

Člen 13

Splošno poslovno tveganje

1.   Upravljavec SPPS vzpostavi zanesljive sisteme upravljanja in nadzora za ugotavljanje, spremljanje in upravljanje splošnih poslovnih tveganj, vključno z izgubami zaradi slabega izvrševanja poslovne strategije, negativnih denarnih tokov ali nepričakovanih in čezmerno visokih poslovnih odhodkov.

2.   Upravljavec SPPS ima likvidna neto sredstva, financirana z lastniškim kapitalom, npr. navadne delnice, razkrite rezerve ali drug preneseni dobiček, tako da lahko nadaljuje z dejavnostmi in storitvami kot delujoče podjetje, če utrpi splošne poslovne izgube. Znesek teh sredstev se določi glede na njegov profil splošnih poslovnih tveganj in čas, ki je potreben, da se doseže sanacija ali urejeno prenehanje njegovih ključnih dejavnosti in storitev, če je tak ukrep sprejet.

3.   Upravljavec SPPS vzdržuje uresničljiv načrt za sanacijo ali, razen pri SPPS Eurosistema, za urejeno prenehanje.

4.   Upravljavec SPPS ima likvidna neto sredstva, financirana z lastniškim kapitalom, ki zadostujejo za izvedbo načrta iz odstavka 3. Kot minimum ima upravljavec SPPS likvidna neto sredstva, financirana z lastniškim kapitalom, v vrednosti, ki je enaka najmanj šestmesečnim tekočim poslovnim odhodkom. Ta sredstva so dodatna k sredstvom, ki se vodijo za kritje neizpolnitve obveznosti udeležencev ali drugih tveganj iz členov 6 in 8. Za izognitev dvojnim kapitalskim zahtevam se lahko vključi lastniški kapital, ki se vodi po mednarodnih standardih za kapital na osnovi tveganj.

5.   Sredstva, ki se vodijo za kritje splošnega poslovnega tveganja, morajo biti dovolj likvidna in visoko kakovostna, da so pravočasno na voljo. Upravljavec SPPS je zmožen ta sredstva unovčiti z majhnim negativnim učinkom na cene ali brez takega učinka, tako da lahko nadaljuje s poslovanjem kot delujoče podjetje, če utrpi splošne poslovne izgube.

6.   Upravljavec SPPS vzpostavi uresničljiv načrt za zbiranje dodatnega lastniškega kapitala, če bi se njegov lastniški kapital znižal na raven blizu zneska iz odstavka 4 ali pod tem zneskom. Načrt se predloži v potrditev odboru in se posodobi najmanj enkrat letno.

7.   Odstavki 2 in 4 do 6 se ne uporabljajo za SPPS Eurosistema.

Člen 14

Skrbniško in naložbeno tveganje

1.   Upravljavec SPPS ima svoje finančno premoženje in finančno premoženje udeležencev pri nadziranih in reguliranih subjektih (v nadaljnjem besedilu: skrbniki), ki imajo računovodske prakse, postopke hrambe in notranje kontrole, ki to finančno premoženje popolnoma varujejo pred tveganjem izgube v primeru skrbnikove ali podskrbnikove insolventnosti, malomarnosti, goljufije, slabega upravljanja ali neustreznega vodenja evidenc.

2.   Upravljavec ima pravočasen dostop do svojega finančnega premoženja in finančnega premoženja, ki so ga zagotovili udeleženci.

3.   Upravljavec SPPS oceni in razume svoje izpostavljenosti do skrbniških bank, pri čemer upošteva celoten nabor svojih razmerij z vsako od njih.

4.   Upravljavec SPPS določi svojo naložbeno strategijo, ki je skladna z njegovo splošno strategijo upravljanja tveganj in v celoti razkrita udeležencem. Naložbeno strategijo pregleda najmanj enkrat letno.

5.   Naložbe upravljavca SPPS v skladu z njegovo naložbeno strategijo so zavarovane z visokokakovostnimi zavezanci ali so terjatve do takih zavezancev. Upravljavec SPPS določi merila za visokokakovostne zavezance. Vlaga v instrumente z minimalnim kreditnim, tržnim in likvidnostnim tveganjem.

6.   Odstavki 3 do 5 se ne uporabljajo za SPPS Eurosistema.

Člen 15

Operativno tveganje

1.   Upravljavec SPPS vzpostavi zanesljiv okvir z ustreznimi sistemi, politikami, postopki in kontrolami za ugotavljanje, spremljanje in upravljanje operativnega tveganja.

2.   Upravljavec SPPS določi cilje glede ravni storitev in operativne zanesljivosti ter politike, zasnovane za doseganje teh ciljev. Te cilje in politike pregleda najmanj enkrat letno.

3.   Upravljavec SPPS zagotovi, da ima SPPS vedno prilagodljive zmogljivosti, s katerimi lahko obvlada povečanja obsega plačil, do katerih pride zaradi obremenitev, in da lahko doseže cilje glede ravni storitev.

4.   Upravljavec SPPS določi celovite politike fizične in informacijske varnosti, s katerimi se ustrezno ugotavljajo, ocenjujejo in upravljajo vse možne ranljivosti in grožnje. Te politike pregleda najmanj enkrat letno.

5.   Upravljavec SPPS vzpostavi načrt neprekinjenega poslovanja, ki obravnava dogodke, za katere obstaja znatno tveganje, da bi povzročili motnje v delovanju SPPS. Načrt vključuje uporabo sekundarne lokacije in je zasnovan tako, da zagotavlja, da lahko ključni sistemi informacijske tehnologije začnejo znova delovati v dveh urah od teh dogodkov. Načrt je zasnovan tako, da lahko SPPS vedno poravna vsa zapadla plačila do konca delovnega dne, v katerem se je zgodila motnja. Upravljavec SPPS načrt preizkusi in pregleda najmanj enkrat letno.

6.   Upravljavec SPPS določi ključne udeležence, zlasti na podlagi števila in vrednosti plačil ter vpliva, ki bi ga lahko imeli na druge udeležence in SPPS kot celoto v primeru, da bi imeli znatne operativne težave.

7.   Upravljavec SPPS ugotovi, spremlja in upravlja tveganja, ki bi jih delovanju SPPS lahko povzročili ključni udeleženci, druge IFT ter ponudniki javnih in drugih storitev.

Člen 16

Merila za dostop in udeležbo

1.   Upravljavec SPPS določi in javno razkrije nediskriminacijska merila za dostop do storitev SPPS in udeležbo pri teh storitvah za neposredne in, kjer pride v poštev, posredne udeležence ter druge IFT. Ta merila pregleda najmanj enkrat letno.

2.   Merila za dostop in udeležbo iz odstavka 1 so upravičena z vidika varnosti in učinkovitosti SPPS in trgov, ki jim ta služi, ter prilagojena in sorazmerna tveganjem, ki so značilna za SPPS. V skladu z načelom sorazmernosti upravljavec SPPS določi zahteve, ki omejijo dostop v najmanjši možni meri. Če upravljavec SPPS subjektu odkloni dostop, poda pisno obrazložitev za to, ki temelji na celoviti analizi tveganj.

3.   Upravljavec SPPS stalno spremlja, ali udeleženci izpolnjujejo merila SPPS za dostop in udeležbo. Vzpostavi in javno razkrije nediskriminacijske postopke, ki omogočajo začasno in urejeno trajno prenehanje udeleženčeve pravice do udeležbe, kadar udeleženec ne izpolnjuje meril za dostop in udeležbo. Te postopke pregleda najmanj enkrat letno.

Člen 17

Ureditve posredne udeležbe

1.   Upravljavec SPPS za potrebe upravljanja tveganj zagotovi, da mu pravila, postopki in pogodbena ureditev SPPS omogočajo zbiranje informacij o posredni udeležbi, da lahko ugotovi, spremlja in upravlja vsa pomembna tveganja za SPPS, ki izhajajo iz udeležbe. Te informacije zajemajo najmanj vse naslednje:

(a)	delež dejavnosti, ki ga neposredni udeleženci opravljajo v imenu posrednih udeležencev;

(b)	število posrednih udeležencev, ki opravljajo poravnave prek posameznih neposrednih udeležencev;

(c)	število in vrednost plačil v SPPS, ki izvirajo od posameznega posrednega udeleženca;

(d)	število in vrednost plačil iz točke (c) kot delež v številu in vrednosti plačil neposrednega udeleženca, prek katerega posredni udeleženec dostopa do SPPS.

2.   Upravljavec SPPS ugotovi pomembne odvisnosti med neposrednimi in posrednimi udeleženci, ki bi lahko vplivale na SPPS.

3.   Upravljavec SPPS določi posredne udeležence, ki SPPS povzročajo pomembna tveganja, in neposredne udeležence, prek katerih dostopajo do SPPS, z namenom upravljanja teh tveganj.

4.   Upravljavec SPPS pregleda tveganja, ki izhajajo iz ureditev posredne udeležbe, najmanj enkrat letno. Po potrebi sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi ustrezno upravljanje teh tveganj.

Člen 18

Učinkovitost in uspešnost

1.   Upravljavec SPPS ima vzpostavljen proces, v katerem ugotovi in izpolni potrebe trgov, ki jim SPPS služi, zlasti v zvezi z:

(a)	izbiro ureditve kliringa in poravnave;

(b)	strukturo delovanja;

(c)	obsegom produktov, za katere opravlja kliring ali poravnavo;

(d)	uporabo tehnologije in postopkov.

2.   Upravljavec SPPS ima jasno določene namene in cilje, ki so merljivi in dosegljivi, na primer na področjih minimalnih ravni storitev, pričakovanj v zvezi z upravljanjem tveganj in prednostnih poslovnih ciljev.

3.   Upravljavec SPPS ima vzpostavljene mehanizme, s pomočjo katerih redno, najmanj enkrat letno pregleda zahteve iz odstavkov 1 in 2.

Člen 19

Postopki in standardi komuniciranja

Upravljavec SPPS uporabi ustrezne mednarodno sprejete postopke in standarde komuniciranja ali dopusti njihovo uporabo, da omogoči učinkovito plačevanje, kliring, poravnavo in evidentiranje.

Člen 20

Razkritje pravil, ključnih postopkov in tržnih podatkov

1.   Upravljavec SPPS sprejme pravila in postopke, ki so jasni in celoviti ter se v celoti razkrijejo udeležencem. Tudi relevantna pravila in ključni postopki se javno razkrijejo.

2.   Upravljavec SPPS razkrije jasne opise zasnove in delovanja sistema ter pravice in obveznosti upravljavca SPPS in udeležencev, tako da lahko udeleženci ocenijo tveganja, ki bi jim bili izpostavljeni z udeležbo v SPPS.

3.   Upravljavec SPPS zagotovi vse potrebne in ustrezne dokumente in usposabljanje, da udeležencem olajša razumevanje pravil in postopkov SPPS ter tveganj, ki so jim izpostavljeni z udeležbo v SPPS.

4.   Upravljavec SPPS javno razkrije nadomestila SPPS na ravni posameznih storitev, ki jih ponuja, in politike popustov. Upravljavec SPPS zaradi primerljivosti zagotovi jasne opise storitev, za katere zaračunava.

5.   Upravljavec SPPS izpolni in javno razkrije odgovore na okvir CPSS-IOSCO za razkritje za infrastrukture finančnega trga (CPSS-IOSCO Disclosure framework for financial market infrastructures). Odgovore posodobi po pomembnih spremembah v sistemu ali njegovem okolju, vendar najmanj enkrat vsaki dve leti. Upravljavec SPPS razkrije tudi, kot minimum, osnovne podatke o številu in vrednosti transakcij.

Člen 21

Razkritje pristojnemu organu

Pristojni organ ima pravico, da od upravljavca SPPS pridobi vse informacije in dokumente, ki jih potrebuje, da oceni skladnost z zahtevami te uredbe. Upravljavec SPPS sporoči pristojnemu organu ustrezne specifične informacije.

Člen 22

Korektivni ukrepi

1.   Kadar upravljavec SPPS ne zagotovi skladnosti s to uredbo, pristojni organ:

(a)	obvesti upravljavca SPPS, za kakšno neskladnost gre, in

(b)	da upravljavcu SPPS priložnost, da se izjavi in zagotovi pojasnila.

2.   Na podlagi informacij, ki jih zagotovi upravljavec SPPS, lahko pristojni organ upravljavcu SPPS naloži izvedbo posebnih korektivnih ukrepov, da odpravi neskladnost in/ali prepreči njeno ponovitev.

3.   Pristojni organ lahko naloži korektivne ukrepe takoj, kadar z obrazloženim mnenjem ugotovi, da je primer neskladnosti dovolj resen, da zahteva takojšnje ukrepanje.

4.   Pristojni organ takoj obvesti ECB o vsakem korektivnem ukrepu, ki ga je naložil upravljavcu SPPS.

5.   Korektivni ukrepi se lahko naložijo neodvisno od sankcij v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novemnra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (6) ali poleg njih.

Člen 23

Sankcije

V primeru kršitve te uredbe ECB naloži sankcije v skladu z Uredbo (ES) št. 2532/98 in Uredbo Evropske centralne banke (ES) št. 2157/1999 z dne 23. septembra 1999 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (ECB/1999/4) (7). ECB objavi obvestilo o metodologiji za izračun zneskov sankcij.

Člen 24

Pregled

Svet ECB pregleda splošno uporabo te uredbe najkasneje dve leti po datumu začetka njene veljavnosti, zatem pa vsaki dve leti, in oceni, ali jo je treba spremeniti.

Člen 25

Končne določbe

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Upravljavci SPPS se uskladijo z zahtevami te uredbe v enem letu od datuma, ko prejmejo obvestilo o odločitvi Sveta ECB v skladu s členom 1(2).

3.   Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

---

(1)  Dostopno na spletni strani BIS na naslovu www.bis.org/publ/cpss43.pdf.

(2)  Dostopno na spletni strani BIS na naslovu www.bis.org/publ/cpss101a.pdf.

(3)  UL L 30, 30.1.2013, str. 1.

(4)  UL L 166, 11.6.1998, str. 45.

(5)  UL L 331, 14.12.2011, str. 1.

(6)  UL L 318, 27.11.1998, str. 4.

(7)  UL L 264, 12.10.1999, str. 21.

---