32002D0011(01)

Sklep Evropske centralne banke

z dne 5. decembra 2002

o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke

(ECB/2002/11)

(2003/132/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, zlasti člena 26.2 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu s členom 26.2 Statuta Svet Evropske centralne banke (ECB) določa računovodska načela za letne računovodske izkaze ECB.

(2) V skladu s prehodnimi določbami Sklepa ECB/2000/16 z dne 1. decembra 1998 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke, kakor je bil spremenjen 15. decembra 1999 in 12. decembra 2000 [1] UL L 33, 2.2.2001, str. 1., je bilo treba vsa sredstva in obveznosti, kakršna so bila ob zaključku poslovanja 31. decembra 1998, prevrednotiti 1. januarja 1999. Tržne cene in tečaji, ki jih je ECB uporabila v začetni bilanci stanja 1. januarja 1999, so predstavljali nove povprečne vrednosti na začetku prehodnega obdobja.

(3) Primerno je bilo upoštevano pripravljalno delo, ki ga je opravil Evropski monetarni inštitut (EMI).

(4) Vsebina Sklepa ECB/2000/16 bo sedaj bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti je zaželeno, da se oblikuje znova kot enotno besedilo.

(5) ECB pripisuje velik pomen povečevanju preglednosti regulativnega okvirja Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), čeprav Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti tega ne predpisuje. Zato je ECB sklenila objaviti ta sklep –

SKLENIL:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitve

1. Za namene tega sklepa:

- "prehodno obdobje" pomeni obdobje, ki se začne 1. januarja 1999 in konča 31. decembra 2001,

- "mednarodni računovodski standardi" pomeni mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards, IAS), mednarodne standarde finančnega poročanja (International Financial Reporting Standards, IFRS) in z njimi povezane razlage (SIC-IFRIC razlage), poznejše spremembe teh standardov in z njimi povezanih razlag, prihodnje standarde in z njimi povezane razlage, ki jih izdaja ali sprejme Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Board, IASB),

- "nacionalne centralne banke" (NCB) pomeni NCB sodelujočih držav članic,

- "sodelujoče države članice" pomeni države članice, ki so uvedle evro v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti,

- "nesodelujoče države članice" pomeni države članice, ki niso uvedle evra v skladu s Pogodbo,

- "Evrosistem" pomeni NCB in ECB.

2. Nadaljnje opredelitve strokovnih izrazov, uporabljenih v tem Sklepu, se nahajajo v glosarju, priloženemu kot Priloga I.

Člen 2

Področje uporabe

Pravila, določena s tem sklepom, veljajo za letne računovodske izkaze ECB, ki obsegajo bilanco stanja, postavke iz poslovnih knjig zabilančnih evidenc ECB, izkaz uspeha ter pojasnila k letnim računovodskih izkazom ECB.

Člen 3

Temeljne računovodske predpostavke

Uporabljajo se naslednje temeljne računovodske predpostavke:

realnost in preglednost : računovodske metode in finančno poročanje odsevajo realnost, so pregledne in upoštevajo kakovostne značilnosti razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti. Transakcije se evidentirajo in prikažejo v skladu s svojo vsebino in realnostjo, ne zgolj v skladu s svojo pravno obliko;

previdnost : vrednotenje sredstev in obveznosti ter priznavanje prihodkov se izvede previdno. V smislu tega sklepa to pomeni, da se nerealizirani prihodki ne priznavajo kot prihodki v izkazu uspeha, ampak se prenesejo neposredno na račun vrednotenja. Vendar pa previdnost ne dovoli ustvarjanja skritih rezerv ali namernega napačnega navajanje postavk v bilanci stanja in v izkazu uspeha.

dogodki po datumu bilance stanja : sredstva in obveznosti se prilagodijo dogodkom, ki se zgodijo med datumom letne bilance stanja in datumom, ko pristojni organi odobrijo računovodske izkaze, če navedeni dogodki vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja. Do prilagoditev sredstev in obveznosti ne pride, razkrijejo pa se tisti dogodki, ki se zgodijo po datumu bilance stanja, ki ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja, vendar pa so tako pomembni, da bi njihovo nerazkritje lahko vplivalo na zmožnost uporabnikov računovodskih izkazov, da oblikujejo ustrezne ocene in odločitve;

pomembnost : odstopanja od računovodskih pravil, vključno s tistimi, ki vplivajo na izračun izkaza uspeha ECB, niso dovoljena, razen, če se lahko zanje utemeljeno presodi, da so nepomembna v vsesplošnem okvirju in predstavitvi računovodskih izkazov poročevalne institucije;

načelo časovne neomejenosti delovanja : računovodski izkazi se pripravijo na podlagi načela časovne neomejenosti delovanja;

načelo upoštevanja nastanka poslovnega dogodka : prihodki in odhodki se priznajo v obračunskem obdobju, v katerem so zasluženi ali povzročeni ter ne glede na obdobje, v katerem so prejeti ali plačani;

doslednost in primerljivost : merila za vrednotenje bilance stanja in priznavanje prihodkov se uporabljajo dosledno v smislu enotnosti in kontinuiranosti pristopa z namenom zagotavljanja primerljivosti podatkov v računovodskih izkazih.

Člen 4

Priznavanje sredstev in obveznosti

Finančna ali druga sredstva/obveznosti se priznajo v bilanci stanja poročevalca le, ko:

(a) je verjetno, da bo katerakoli prihodnja ekonomska korist v zvezi s postavko sredstev ali obveznosti pritekala k ali odtekala od poročevalca;

(b) so vsa tveganja in nagrade v zvezi s sredstvom ali obveznostjo v največji meri prenesene na poročevalca; in

(c) je mogoče nabavno ceno ali vrednost sredstva za poročevalca ali višino obveznosti zanesljivo izmeriti.

Člen 5

Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave

Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila ali "poravnave" se uporablja kot osnova za evidentiranje podatkov v računovodskem sistemu ECB ne glede na uporabo člena 5 Smernice ECB/2002/10 z dne 5. decembra 2002 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v ESCB.

POGLAVJE II

SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA

Člen 6

Sestava bilance stanja

Sestava bilance stanja temelji na strukturi, določeni v Prilogi II.

Člen 7

Pravila vrednotenja bilance stanja

1. Za namene vrednotenja bilance stanja se uporabljajo tekoči tržni tečaji in cene, razen če je v Prilogi II drugače določeno.

2. Prevrednotenje zlata, instrumentov v tuji valuti, vrednostnih papirjev in finančnih instrumentov (bilančnih kot zabilančnih) se izvede ob koncu leta po srednjih tržnih tečajih in cenah.

3. Pri zlatu se razlike zaradi spremembe cene in razlike zaradi spremembe tečaja ne obravnavajo različno, temveč se evidentira ena sama razlika prevrednotenja zlata, ki temelji na ceni določene enote teže zlata v evrih, pridobljeni na osnovi tečaja EUR/USD na datum prevrednotenja. Prevrednotenje se izvaja po posameznih valutah za tujo valuto (za bilančne in zabilančne transakcije) ter po posameznih kodah (enaka ISIN številka/tip) za vrednostne papirje, razen za vrednostne papirje, vključene v postavko "Druga finančna sredstva", ki se obravnavajo kot ločena imetja.

Člen 8

Pogodbe o povratnem nakupu

1. Povratna transakcija, ki se izvede v skladu s pogodbo o povratnem nakupu, se evidentira kot prejeti zavarovani depozit na strani obveznosti v bilanci stanja, medtem ko postavka, ki predstavlja zavarovanje, ostane na strani sredstev v bilanci stanja. Prodane vrednostne papirje, ki se odkupijo v skladu s pogodbo o povratnem nakupu, ECB, ki jih je dolžna odkupiti, obravnava tako, kakor da so zadevna sredstva še vedno del portfelja, iz katerega so bila prodana.

2. Povratna transakcija, ki se opravi v skladu s pogodbo o povratni prodaji, se v višini zneska posojila evidentira kot dano zavarovano posojilo na strani sredstev v bilanci stanja. Vrednostni papirji, pridobljeni v skladu s pogodbami o povratni prodaji, se ne prevrednotijo, noben prihodek ali odhodek iz tega naslova se ne prenaša v izkaz uspeha stranke, ki sredstva posoja.

3. Povratne transakcije, ki vključujejo vrednostne papirje, denominirane v tujih valutah, ne vplivajo na povprečno nabavno vrednost valutne pozicije.

4. V primeru transakcij posojanja vrednostnih papirjev, le-ti ostanejo v bilanci stanja posojevalca. Take transakcije se evidentirajo na način, kakršen je predpisan za posle povratnega nakupa. Vendar če vrednostni papirji, ki si jih izposodi ECB, ki deluje kot izposojevalec, niso shranjeni v njenem depoju ob koncu leta, ECB oblikuje rezervacijo za kritje izgub, če je tržna vrednost zadevnih vrednostnih papirjev od datuma sklenitve pogodbe o posojanju narasla, in izkaže obveznost (povratni prenos vrednostnih papirjev), če je izposojevalec medtem prodal vrednostne papirje.

5. Zavarovane transakcije z zlatom se obravnavajo kot pogodbe o povratnem nakupu. Tokovi zlata, povezanimi s temi zavarovanimi transakcijami, se ne evidentirajo v računovodskih izkazih, razlike med promptnimi in terminskimi cenami transakcije se časovno razmeji.

6. Povratne transakcije, vključno s transakcijami posojanja vrednostnih papirjev, izvedene v skladu z programom avtomatiziranega posojanja vrednostnih papirjev, se dejansko evidentirajo v bilanci stanja le za takšne transakcije, pri katerih je dejansko zavarovanje zagotovljeno v obliki denarnih sredstev preko celotnega obdobja trajanja posla.

Člen 9

Tržni lastniški instrumenti

1. Ta člen velja za tržne lastniške instrumente (lastniške vrednostne papirje ali delniške sklade), ne glede na to, ali transakcije izvede neposredno ECB ali zastopnik ECB, z izjemo dejavnosti, izvedenimi za pokojninske sklade ECB, udeležb v drugih družbah, naložb v hčerinske družbe, pomembnih deležev ali finančnih stalnih sredstev.

2. Lastniški instrumenti, denominirani v tujih valutah, ne predstavljajo dela celotne valutne pozicije, temveč so del ločenega valutnega imetja. Izračun s tem povezanih pozitivnih in negativnih tečajnih razlik se izvede bodisi z metodo neto povprečne nabavne vrednosti bodisi z metodo povprečne nabavne vrednosti.

3. Lastniški instrumenti se obravnavajo na naslednji način:

(a) prevrednotenje lastniških portfeljev se izvede v skladu s členom 7(2). Prevrednotenje se izvaja po posameznih postavkah. Za delniške sklade se cenovno prevrednotenje izvede na neto osnovi in ne po posameznih delnicah. Med različnimi delnicami ali delniškimi skladi ni neto izravnave;

(b) transakcije se evidentirajo v bilanci stanja po transakcijski ceni;

(c) posredniška provizija se evidentira bodisi kot transakcijski strošek, vključen v nabavno ceno sredstev, bodisi kot izdatek v izkazu uspeha;

(d) znesek kupljene dividende se vključi v nabavno ceno lastniškega instrumenta. Na presečni datum dividende, dokler izplačilo dividende še ni prejeto, se lahko znesek kupljene dividende obravnava kot ločeno postavko;

(e) časovne razmejitve dividend niso knjižene ob koncu obdobja, saj so že izkazane v tržni ceni lastniških instrumentov, z izjemo delnic, v katerih ceno ni vključena pravica do izplačila dividend;

(f) nove izdaje delnic s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje se ob njihovi izdaji obravnavajo kot ločeno sredstvo. Nabavna vrednost se izračuna na osnovi starih povprečnih nabavnih vrednosti za delnice, izvršne cene novih ter na osnovi razmerja med starimi in novimi delnicami. Druga možnost je, da lahko cena pravice prednostnega nakupa temelji na vrednosti pravice na trgu, stari povprečni nabavni vrednosti delnice ter tržni ceni delnice pred novo izdajo delnic s pravico prednostnega nakupa. Obravnavajo se skladno z računovodskimi pravili Evrosistema.

POGLAVJE III

PRIZNAVANJE PRIHODKOV

Člen 10

Priznavanje prihodkov

1. Za priznavanje prihodkov se uporabljajo naslednja pravila:

(a) realizirani prihodki in realizirani odhodki se prenašajo v izkaz uspeha;

(b) nerealizirani prihodki se ne priznajo kot prihodek, temveč se prenesejo neposredno na račun vrednotenja;

(c) nerealizirani odhodki se prenašajo v izkaz uspeha, kadar presegajo predhodne prihodke vrednotenja, evidentirane na ustreznem računu vrednotenja;

(d) nerealizirani odhodki, preneseni v izkaz uspeha, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme novih nerealiziranih prihodkov;

(e) ni neto izravnave nerealiziranih odhodkov pri katerem koli vrednostnem papirju, valuti ali imetju v zlatu v breme nerealiziranih prihodkov iz drugih vrednostnih papirjev, valut ali zlata.

2. Premije ali diskonti, ki izhajajo iz izdanih in kupljenih vrednostnih papirjev, se izračunajo in prikažejo kot del obrestnih prihodkov in se amortizirajo preko preostalega obdobja do dospelosti vrednostnih papirjev, bodisi po linearni metodi, bodisi po metodi notranje stopnje donosnosti (IRR). Vendar pa je metoda IRR obvezna za diskontne vrednostne papirje, ki imajo ob nakupu preostalo dospelost daljšo od enega leta.

3. Časovne razmejitve, denominirane v tujih valutah, se preračunajo po srednjem tržnem tečaju ob koncu leta in se stornirajo po enakem tečaju.

4. Samo transakcije, ki imajo za posledico spremembo v stanju določene valute, lahko povzročijo realizirane pozitivne ali negativne tečajne razlike.

5. Imetja na posebnih računih vrednotenja, ki izhajajo iz prispevkov v skladu s členom 49.2 Statuta glede centralnih bank držav članic, za katere je bilo odstopanje odpravljeno, se uporabijo za pokritje nerealiziranih odhodkov, kadar presegajo predhodne prihodke vrednotenja, evidentirane na ustreznem standardnem računu vrednotenja, kakor je opisano v odstavku 1(c) tega člena, pred pokritjem takšnih odhodkov v skladu s členom 33.2 Statuta. Imetja na posebnem računu vrednotenja za zlato, valute in vrednostne papirje se sorazmerno zmanjšajo v primeru zmanjšanja imetja ustreznih sredstev.

Člen 11

Stroški transakcij

1. Za stroške transakcij se uporabljajo naslednja splošna pravila:

(a) metoda povprečne nabavne vrednosti se uporablja dnevno za zlato, instrumente v tuji valuti in vrednostne papirje za izračun nabavne vrednosti prodanih postavk, ob upoštevanju vpliva gibanja menjalnega tečaja in/ali cen;

(b) povprečna nabavna cena/tečaj sredstva/obveznosti se zmanjša/poveča za nerealizirane odhodke, prenesene v izkaz uspeha ob koncu leta;

(c) v primeru nakupa kuponskih vrednostnih papirjev se znesek kupljenega kuponskega prihodka obravnava kot ločena postavka. V primeru vrednostnih papirjev, denominiranih v tuji valuti, se vključi v stanje te valute, ne pa v nabavne stroške ali ceno sredstva za namen ugotavljanja povprečne cene.

2. Za vrednostne papirje se uporabljajo naslednja posebna pravila:

(a) transakcije se evidentirajo po transakcijski ceni in knjižijo po čisti ceni;

(b) provizije za skrbništvo in upravljanje, provizije za tekoče račune ter drugi posredni stroški se ne smatrajo za transakcijske stroške in se vključijo v izkaz uspeha. Ne obravnavajo se kot del povprečne nabavne vrednosti posameznega sredstva;

(c) prihodki se evidentirajo v bruto znesku, pri tem pa se vračljivi odbitni davek in drugi davki knjižijo ločeno;

(d) za namene izračuna povprečne nabavne vrednosti vrednostnega papirja se bodisi (i) vsi nakupi tekom dneva po nabavni vrednosti dodajo stanju predhodnega dne, da dobimo novo tehtano povprečno ceno pred upoštevanjem prodaj istega dne; bodisi (ii) lahko upoštevajo posamezni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev v vrstnem redu, v kakršnem se zgodijo tekom dneva, z namenom izračuna revidirane povprečne cene.

3. Za zlato in tujo valuto se uporabljajo naslednja posebna pravila:

(a) transakcije v tuji valuti, ki ne vplivajo na spremembo stanja te valute, se preračunajo v evre z uporabo menjalnega tečaja na datum sklenitve pogodbe ali datum poravnave ter ne vplivajo na nabavno vrednost tega imetja;

(b) transakcije v tuji valuti, ki vplivajo na spremembo stanja te valute, se preračunajo v evre z uporabo menjalnega tečaja na datum sklenitve pogodbe ali datum poravnave;

(c) dejanski denarni prejemki in plačila se preračunajo po srednjem tržnem menjalnem tečaju, ki velja na dan poravnave;

(d) neto nakupi valut in zlata, izvršeni tekom dneva, se dodajo stanju predhodnega dne po povprečni nabavni vrednosti dnevnih nakupov za vsako posamezno valuto in zlato z namenom izračuna novega tehtanega povprečnega tečaja/cene zlata. V primeru neto prodaj izračun realiziranega prihodka ali odhodka temelji na povprečni nabavni vrednosti stanja posamezne valute ali zlata v predhodnem dnevu, tako da ostane povprečna nabavna vrednost nespremenjena. Razlike v povprečnem tečaju/ceni zlata med prilivi in odlivi tekom dneva prav tako povzročijo realizirane prihodke ali odhodke. V primeru obstoja obveznosti v zvezi s pozicijo tuje valute ali zlata, se za navedeni pristop uporablja nasprotni postopek. Tako na povprečno nabavno vrednost pasivne pozicije vplivajo neto prodaje, medtem ko neto nakupi zmanjšajo pozicijo pri obstoječem tehtanem povprečnem tečaju/ceni zlata.

(e) stroški transakcij v tuji valuti in drugi splošni stroški se evidentirajo v izkazu uspeha.

POGLAVJE IV

RAČUNOVODSKA PRAVILA ZA ZABILANČNE INSTRUMENTE

Člen 12

Splošna pravila

1. Terminske transakcije v tuji valuti, terminski deli valutnih zamenjav in drugi instrumenti, ki vključujejo prihodnjo zamenjavo ene valute za drugo, se vključijo v neto valutne pozicije za izračun pozitivnih in negativnih tečajnih razlik.

2. Obrestne zamenjave, standardizirane terminske pogodbe, nestandardizirane terminske pogodbe na obrestno mero in drugi obrestni instrumenti se evidentirajo in prevrednotijo po posameznih postavkah. Ti instrumenti se obravnavajo ločeno od bilančnih postavk.

3. Prihodki in odhodki, ki izhajajo iz zabilančnih instrumentov, se priznavajo in obravnavajo podobno kakor pri bilančnih instrumentih.

Člen 13

Terminske transakcije v tuji valuti

1. Terminski nakupi in prodaje se priznavajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po promptnem tečaju terminske transakcije. Prihodki in odhodki od prodajnih transakcij se izračunajo z uporabo povprečne nabavne vrednosti valutne pozicije na datum sklenitve pogodbe, z dodatnima dvema ali tremi delovnimi dnevi, v skladu s postopkom dnevne neto izravnave za nakupe in prodaje. Prihodki in odhodki se štejejo za nerealizirane do datuma poravnave in se obravnavajo v skladu s členom 10(1).

2. Razlika med promptnim in terminskim tečajem se obravnava kot obveznost iz naslova obresti ali terjatev iz naslova obresti, tako za nakupe, kot za prodaje, ter se časovno razmeji.

3. Na datum poravnave se zabilančne postavke stornirajo, morebitno stanje na računu vrednotenja se evidentira v dobro izkaza uspeha ob koncu četrtletja.

4. Na povprečno nabavno vrednost valutne pozicije vplivajo terminski nakupi od datuma sklenitve posla z dodatnima dvema ali tremi delovnimi dnevi, odvisno od tržnih običajev glede poravnave promptnih transakcij po promptnem nakupnem tečaju.

5. Terminske pozicije se vrednotijo v povezavi s promptno pozicijo iste valute s pobotanjem morebitnih razlik, ki se lahko pojavijo znotraj pozicije posamezne valute. Neto odhodek se evidentira v breme izkaza uspeha, kadar preseže predhodne prihodke vrednotenja, evidentirane na računu vrednotenja; neto prihodek se evidentira na računu vrednotenja.

Člen 14

Valutne zamenjave

1. Promptni nakupi in prodaje se priznajo na računih bilance stanja na datum poravnave.

2. Terminske prodaje in nakupi se priznajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po promptnem tečaju terminskih transakcij.

3. Prodajne transakcije se priznajo po promptnem tečaju transakcije; tako ne pride do nobenih prihodkov ali odhodkov.

4. Razlika med promptnim in terminskim tečajem se obravnava kot obveznost iz naslova obresti ali terjatev iz naslova obresti, tako za nakupe, kot za prodaje, ter se časovno razmeji.

5. Na datum poravnave se zabilančne postavke stornirajo.

6. Povprečna nabavna vrednost valutne pozicije se ne spremeni.

7. Terminska pozicija se vrednoti v povezavi s promptno pozicijo.

Člen 15

Standardizirane terminske pogodbe na obrestno mero

1. Standardizirane terminske pogodbe na obrestno mero se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančnih računih.

2. Začetno kritje se evidentira kot ločeno sredstvo, če je položeno v gotovini. Če je položeno v obliki vrednostnih papirjev, ostane v bilanci stanja nespremenjeno.

3. Dnevne spremembe gibljivih kritij se v bilanci stanja evidentirajo na ločenem računu, bodisi kot sredstvo ali kot obveznost, odvisno od gibanja cene standardizirane terminske pogodbe. Enak postopek se uporabi na zaključni dan odprte pozicije. Takoj zatem se ločen račun stornira, skupni rezultat transakcije pa se evidentira kot prihodek ali kot odhodek, ne glede na to, ali je prišlo do izročitve. V primeru izročitve se knjižba o nakupu ali prodaji izvede po tržni ceni.

4. Provizije se izkažejo v izkazu uspeha.

5. Preračun v evre, če je to primerno, se izvede na dan vnovčitve po tržnem tečaju tega dne. Priliv tuje valute vpliva na povprečno nabavno vrednost pozicije te valute na datum vnovčitve.

6. Zaradi dnevnega prevrednotenja se prihodki in odhodki knjižijo na določene ločene račune. Ločeni račun na strani sredstev bilance predstavlja odhodek, ločeni račun na strani obveznosti bilance predstavlja prihodek. Nerealizirani odhodki bremenijo izkaz uspeha in enaki zneski se knjižijo v dobro računa obveznosti kot druge obveznosti.

7. Nerealizirani odhodki, preneseni v izkaz uspeha ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme nerealiziranih prihodkov, razen, če je instrument dospel ali odpoklican. V primeru prihodka se opravi vknjižba v breme prehodnega računa med druga sredstva in odobri račun vrednotenja.

Člen 16

Obrestne zamenjave

1. Obrestne zamenjave se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančnih računih.

2. Tekoča plačila obresti, prejeta ali plačana, se časovno razmejijo. Netiranje plačil pri posamezni obrestni zamenjavi je dovoljeno.

3. Na povprečno nabavno vrednost valutne pozicije vplivajo obrestne zamenjave v tuji valuti, kadar obstaja razlika med prejetimi plačili in izplačili. Saldo plačila, ki vodi v priliv, vpliva na povprečno nabavno vrednost valute ob zapadlosti plačila.

4. Vsaka obrestna zamenjava je vrednotena na dnevno tržno ceno in, če je potrebno, preračuna v evre po promptnem deviznem tečaju. Nerealizirani odhodki, preneseni v izkaz uspeha ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme nerealiziranih prihodkov, razen če je instrument dospel ali odpoklican. Nerealizirani prihodki vrednotenja se knjižijo v dobro računa vrednotenja.

5. Provizije se izkažejo v izkazu uspeha.

Člen 17

Nestandardizirane terminske pogodbe na obrestno mero

1. Nestandardizirane terminske pogodbe na obrestno mero se evidentirajo ob sklenitvi posla na zabilančnih računih.

2. Znesek nadomestila, ki jo ena stranka plača drugi na datum poravnave, se na datum poravnave evidentira v izkazu uspeha. Plačila se časovno ne razmejijo.

3. Pri nestandardiziranih pogodbah na obrestno mero v tuji valuti pride do vpliva na povprečno nabavno vrednost pozicije te valute v kompenzacijskem plačilu. Kompenzacijsko plačilo se preračuna v evre po promptnem tečaju na datum poravnave. Saldo plačila, ki vodi v priliv, vpliva na povprečno nabavno vrednost valute ob zapadlosti plačila.

4. Vse nestandardizirane terminske pogodbe na obrestno mero so prevrednotene na dnevno tržno ceno in, če je potrebno, preračunane v evre po promptnem deviznem tečaju. Nerealizirani odhodki, preneseni v izkaz uspeha ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme nerealiziranih odhodkov, razen če je instrument dospel ali odpoklican. Nerealizirani prihodki vrednotenja se knjižijo v dobro računa vrednotenja.

5. Stroški in provizije se evidentirajo v izkazu poslovnega izida.

Člen 18

Terminske transakcije z vrednostnimi papirji

Terminske transakcije z vrednostnimi papirji se lahko evidentirajo v skladu z eno od naslednjih dveh metod:

Metoda A:

(a) terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo na zabilančne račune od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po terminski ceni terminske transakcije;

(b) povprečna nabavna vrednost imetja vrednostnega papirja, s katerim se trguje, ostane nespremenjena do poravnave; učinki terminskih prodaj na prihodke in odhodke se izračunajo na datum poravnave;

(c) na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo, morebitno stanje na računu vrednotenja se knjiži v izkaz uspeha. Kupljeni vrednostni papir se evidentira z uporabo promptne cene na dan dospelosti (dejanska tržna cena), medtem ko se razlika glede na izvirno terminsko ceno prizna kot realizirani prihodek ali odhodek;

(d) v primeru vrednostnih papirjev, denominiranih v tuji valuti, se povprečna nabavna vrednost neto valutne pozicije ne spremeni, če ECB že ima pozicijo v tej valuti. Če je terminsko kupljena obveznica denominirana v valuti, v kateri ECB nima pozicije, tako da je potreben nakup zadevne valute, se uporabljajo pravila za nakup tujih valut v skladu s členom 11(3)(d);

(e) terminske pozicije se vrednotijo na ločeni osnovi glede na terminsko tržno ceno za preostali čas trajanja transakcije. Odhodek vrednotenja ob koncu leta bremeni izkaz uspeha, prihodek vrednotenja pa se knjiži na račun vrednotenja. Nerealizirani odhodki, izkazani v izkazu uspeha ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme nerealiziranih prihodkov, razen če je instrument dospel ali odpoklican.

Metoda B:

(a) terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo na zabilančne račune od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po terminski ceni terminske transakcije. Na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo;

(b) na koncu četrtletja se izvede prevrednotenje vrednostnega papirja na podlagi neto pozicije, ki izhaja iz bilance stanja, in prodaj tega vrednostnega papirja, evidentiranih na zabilančnih računih. Znesek vrednotenja je enak razliki med navedeno neto pozicijo, vrednoteno po ceni prevrednotenja, in isto pozicijo, vrednoteno po povprečni nabavni vrednosti bilančne pozicije. Na koncu četrtletja so terminski nakupi predmet procesa prevrednotenja iz člena 7. Rezultat vrednotenja je enak razliki med promptno ceno in povprečno nabavno vrednostjo nakupnih obveznosti.

(c) rezultat terminske prodaje se evidentira v poslovnem letu, v katerem je bila obveznost prevzeta. Ta rezultat je enak razliki med začetno terminsko ceno in povprečno nabavno vrednostjo bilančne pozicije, ali povprečno nabavno vrednostjo zabilančnih nakupnih obveznosti, če je bilančna pozicija ob času prodaje nezadostna.

POGLAVJE V

LETNA OBJAVLJENA BILANCA STANJA IN IZKAZ USPEHA

Člen 19

Oblike

1. Oblika objavljene letne bilance stanja ECB sledi obliki iz Priloge III.

2. Oblika objavljenega izkaza uspeha ECB sledi obliki iz Priloge IV.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Razvoj, uporaba in razlaga pravil

1. Odbor za računovodstvo in denarne prihodke (AMICO) deluje kot pristojno telo ESCB, ki preko Izvršilnega odbora svetuje Svetu ECB glede razvoja, uporabe in izvajanja računovodskih pravil ESCB.

2. Pri razlagi tega sklepa se upošteva pripravljalno delo, računovodska načela, ki jih uskladi zakonodaja Skupnosti, ter splošno priznani mednarodni računovodski standardi.

3. Če določeno računovodsko obravnavanje ni predpisano s tem sklepom in v primeru odsotnosti nasprotnega sklepa Sveta ECB, bo ECB upoštevala mednarodne računovodske standarde, ki se nanašajo na dejavnosti in račune ECB, kolikor ti niso bistveno v nasprotju z računovodsko zakonodajo Evropske skupnosti.

Člen 21

Razveljavitev

Sklep ECB/2000/16 se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeni Sklep se razlagajo kakor sklicevanja na ta sklep.

Člen 22

Končne določbe

1. Ta sklep začne veljati 1. januarja 2003.

2. Ne glede na prejšnji odstavek se ta sklep uporabi tudi za pripravo letne bilance stanja ECB na dan 31. december 2002 in izkaza uspeha ECB za leto, ki se konča 31. decembra 2002.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 5. decembra 2002

Predsednik ECB

Willem F. Duisenberg

--------------------------------------------------

PRILOGA I

GLOSAR

Amortizacija pomeni sistematično zmanjševanje premije/diskonta na računih ali vrednosti sredstev preko določenenega časovnega obdobja.

Sredstvo pomeni vir, ki ga nadzoruje podjetje kot rezultat preteklih dogodkov, ter iz katerega se pričakuje pritok prihodnjih ekonomskih koristi v podjetje.

Program avtomatiziranega posojanja vrednostnih papirjev (ASLP) pomeni finančno operacijo, ki združuje transakcije začasnega nakupa in prodaje, ko se posebno zavarovanje posodi nasproti splošnemu zavarovanju. Kot rezultat teh transakcij posojanja in izposojanja se ustvarja prihodek zaradi različnih reodkupnih tečajev obeh transakcij (t.j. prejeta marža). Operacija se lahko izvaja po lastniškem programu, t.j. kjer se banka, ki ponuja ta program, šteje za končno nasprotno stranko, ali pa po posredniškem programu, t.j. kjer banka, ki ponuja ta program, nastopa zgolj kot posrednik, končna nasprotna stranka pa je institucija, s katero se sklenejo transakcije posojanja vrednostnih papirjev.

Povprečna nabavna vrednost pomeni metodo drsečega ali tehtanega povprečja, pri kateri se vrednost vsakega nakupa doda obstoječi knjigovodski vrednosti, da se dobi novo tehtano povprečno nabavno vrednost.

Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave pomeni računovodski pristop, po katerem se poslovni dogodki evidentirajo na datum poravnave.

Čista cena pomeni transakcijsko ceno, ki ne vključuje popusta/natečenih obresti, vključuje pa transakcijske stroške, ki predstavljajo del cene.

Diskont pomeni razliko med nominalno vrednostjo vrednostnega papirja in njegovo ceno, kadar je ta cena nižja od nominalne vrednosti.

Diskontni vrednostni papir pomeni sredstvo, ki ne prinaša kuponskih obresti, njegov donos pa izhaja iz zvišanja vrednosti kapitala, ker je sredstvo izdano ali kupljeno z diskontom.

Lastniški instrumenti pomenijo vrednostne papirje, ki prinašajo dividende (delnice podjetij in vrednostni papirji, iz katerih je razvidna naložba v delniški sklad).

Finančno sredstvo pomeni katero koli sredstvo, ki je: (i) denar; ali (ii) pogodbena pravica do prejema denarja ali drugega finančnega instrumenta od drugega podjetja; ali (iii) pogodbena pravica do izmenjave finančnih instrumentov z drugim podjetjem pod potencialno ugodnimi pogoji; ali (iv) lastniški instrument drugega podjetja.

Finančna obveznost pomeni katero koli obveznost, ki predstavlja zakonsko obveznost izročitve denarja ali drugega finančnega instrumenta drugemu podjetju ali izmenjavo finančnih instrumentov z drugim podjetjem pod potencialno neugodnimi pogoji.

Imetje v tuji valuti pomeni neto pozicijo v zadevni valuti. Za namen te definicije se posebne pravice črpanja (SDR) smatrajo kot ločena valuta.

Terminski posel v tuji valuti pomeni pogodbo, pri kateri se na določen dan sklene dogovor o dokončnem nakupu ali prodaji določenega zneska v tuji valuti za drugo valuto, običajno domačo, po določeni ceni, znesek pa se izroči na določen datum v prihodnosti, več kot dva delovna dneva po datumu sklenitve pogodbe. Ta terminski menjalni tečaj sestoji iz tedaj veljavnega promptnega tečaja plus/minus dogovorjena premija/diskont.

Valutna zamenjava pomeni istočasni promptni nakup/prodajo ene valute za drugo (operacija na kratki rok) in terminsko prodajo/nakup enakega zneska te valute za drugo valuto (operacija na dolgi rok).

Nestandardizirana terminska pogodba na obrestno mero pomeni pogodbo, s katero se dve stranki dogovorita o obrestni meri za hipotetični depozit z določeno dospelostjo na določen datum v prihodnosti. Na datum poravnave mora ena stranka plačati drugi stranki nadomestilo, odvisno od razlike med pogodbeno obrestno mero in tržno obrestno mero na datum poravnave.

Terminske transakcije z vrednostnimi papirji pomeni pogodbe, s katerimi se trguje na prostem trgu, v katerih se na datum pogodbe doseže dogovor o nakupu ali prodaji obrestnega instrumenta (običajno obveznice ali menice) po določeni ceni z dostavo na datum v prihodnosti.

Standardizirana terminska pogodba na obrestno mero pomeni terminsko pogodbo, s katero se trguje na borzi. V takšni pogodbi se na datum pogodbe sklene dogovor o nakupu ali prodaji obrestnega instrumenta, npr. obveznice, po določeni ceni, z izročitvijo na določen datum v prihodnosti. Običajno ne pride do fizične izročitve; pogodba se ponavadi realizira pred dogovorjeno dospelostjo.

Notranja stopnja donosnosti pomeni stopnjo, po kateri je knjigovodska vrednost vrednostnega papirja enaka trenutni vrednosti prihodnjega denarnega toka.

(Medvalutna) zamenjava obrestnih mer pomeni pogodbeni dogovor o izmenjavi denarnih tokov, ki predstavljajo tokove periodičnih obrestnih izplačil z nasprotno stranko, bodisi v eni valuti ali v dveh različnih valutah.

Interlinking pomeni tehnično infrastrukturo, določene značilnosti in postopke, ki so nameščeni v ali predstavljajo prilagoditve posameznega nacionalnega sistema BPRČ in plačilnega mehanizma ECB (EPM) za namene obdelave čezmejnih plačil v sistemu TARGET.

Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (ISIN) pomeni številko, izdano s strani zadevnega pristojnega izdajateljskega organa.

Obveznost pomeni obstoječo obveznost podjetja, ki izhaja iz preteklih dogodkov, poravnava katere naj bi povzročila odtok virov, ki predstavljajo ekonomske koristi, iz podjetja.

Tržna cena pomeni ceno, ki se navaja za zlato, tujo valuto ali vrednostne papirje, ter običajno ne vključuje natečenih ali vrnjenih obresti, bodisi na organiziranem trgu, npr. na borzi, bodisi na neorganiziranem trgu, npr. prostem trgu.

Datum dospelosti pomeni datum, na katerega nominalna vrednost/glavnica zapade in je v celoti izplačljiva imetniku.

Srednja tržna cena pomeni srednjo točko med prodajno in nakupno ceno za vrednostni papir, ki temelji na kotacijah za transakcije normalnega tržnega obsega s strani priznanih vzdrževalcev trga ali priznanih borz, ki se uporablja pri postopku prevrednotenja ob koncu leta.

Srednji tržni tečaj pomeni dnevno dogovorjene tečaje ECB ob 14.15, ki se uporabljajo pri postopku prevrednotenja ob koncu leta.

Premija pomeni razliko med nominalno vrednostjo vrednostnega papirja in njegovo ceno, kadar je ta cena višja od nominalne.

Rezervacije pomenijo zneski, izločeni pred ugotovitvijo dobička ali izgube, z namenom zavarovanja pred kakršnokoli znano ali predvideno obveznostjo ali tveganjem, katerega stroške ni mogoče natančno ugotoviti (glej Rezerve). Rezervacije za prihodnje obveznosti in stroške se ne smejo uporabiti za popravek vrednosti sredstev.

Realizirani prihodki/odhodki pomenijo prihodke/odhodke, ki izhajajo iz razlike med prodajno ceno bilančne postavke in njeno popravljeno nabavno vrednostjo.

Rezerve pomenijo znesek, izločen iz dobička, ki se lahko razdeli, in ki ni namenjen za poravnavo neke določene obveznosti, nepredvidenega izdatka ali pričakovanega zmanjšanja vrednosti sredstev, za katerega je znano, da obstaja na datum bilance stanja.

Računi vrednotenja pomenijo račune bilance stanja za evidentiranje razlike v vrednosti sredstva ali obveznosti med popravljeno nabavno vrednostjo sredstva/obveznosti in njenim vrednotenjem po tržni ceni na koncu obdobja, ko je navedena vrednost višja od nabavne vrednosti v primeru sredstev, in ko je tržna cena nižja od nabavne vrednosti v primeru obveznosti. Vključujejo razlike tako v kotaciji cen in/ali tržnih menjalnih tečajih.

Pogodba o povratni prodaji in povratnem nakupu je pogodba, po kateri se imetnik denarnih sredstev strinja s tem, da kupi sredstvo ter obenem s tem, da ga povratno proda za dogovorjeno ceno, na zahtevo ali po preteku določenega časa, ali v primeru določenega nepredvidenega dogodka. Včasih je povratna transakcija dogovorjena preko tretje stranke (tristranski povratni posel).

Povratna transakcija pomeni operacijo, pri kateri centralna banka kupi (povratna prodaja) ali proda (povratni nakup) sredstva v skladu s pogodbo o povratnem nakupu ali izvede kreditne posle z zavarovanjem.

Poravnava pomeni dejanje izpolnitve obveznosti glede prenosov denarja ali sredstev med dvema ali več strankami. V okviru transakcij znotraj Evrosistema se poravnava nanaša na ukinitev neto saldov, ki so posledica transakcij znotraj Evrosistema in zahteva prenos sredstev.

Datum poravnave pomeni datum evidentiranja dokončnega in nepreklicnega prenosa vrednosti v poslovnih knjigah zadevne poravnalne institucije. Poravnava je lahko takojšnja (v realnem času), v istem dnevu (ob koncu dneva) ali dogovorjen datum po datumu prevzema obveznosti.

Linearna amortizacija pomeni, da je amortizacija preko določenega obdobja določena z deljenjem nabavne vrednosti sredstva, zmanjšane za njegovo ocenjeno preostalo vrednost, z ocenjeno dobo koristnosti sredstva v razmerju glede na zadevno časovno obdobje.

TARGET pomeni Transevropski avtomatizirani ekspresni transferni sistem bruto poravnav v realnem času, ki sestoji iz enega sistema bruto poravnav v realnem času (sistem BPRČ) v vsaki izmed NCB, EPM in interlinking.

Transakcijski stroški pomenijo stroške, ki so prepoznavni kot navezujoči se na določeno transakcijo.

Transakcijska cena pomeni ceno, ki je dogovorjena med strankama ob sklenitvi pogodbe.

Nerealizirani prihodki/odhodki pomenijo prihodke/odhodke, ki izhajajo iz prevrednotenja sredstev v primerjavi s prilagojeno nabavno vrednostjo teh sredstev.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA

Opomba:

Številčenje se nanaša na obliko bilance stanja iz Priloge III.

SREDSTVA

Bilančna postavka | Kategorizacija vsebin bilančnih postavk | Načelo vrednotenja |

| |

1. | Zlato in terjatve v zlatu | Materializirano zlato (t.j. palice, kovanci, ploščice, zrna) v hrambi ali "na poti". Nematerializirano zlato, kot so vpogledne vloge v zlatu (nerazporejeni računi), vezane vloge in terjatve v zlatu, ki izvirajo iz naslednjih transakcij: operacije prilagajanja navzgor in navzdol in zlate zamenjave glede na lokacijo in glede na čistost, kjer obstaja razlika več kot en delovni dan med sprostitvijo in prejemom | Tržna vrednost |

2. | Terjatve do nerezidentov evro območja, denominirane v tuji valuti | Terjatve do strank, ki niso rezidenti evro območja (vključno z mednarodnimi in nadnacionalnimi institucijami ter centralnimi bankami izven evro območja), denominirane v tuji valuti | |

2.1 | Terjatve do IMF | (a)Pravice črpanja v okviru rezervne tranše (neto)Nacionalna kvota, zmanjšana za stanje v evrih, ki je na razpolago IMF(Račun IMF št. 2 (račun v evrih za administrativne stroške) je vključen v to pozicijo ali pod postavko "Obveznosti do nerezidentov evro območja, denominirane v evrih") | (a)Pravice črpanja v okviru rezervne tranše (neto)Nominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju ob koncu leta |

(b)Posebne pravice črpanjaImetja posebnih pravic črpanja (bruto) | (b)Posebne pravice črpanjaNominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju ob koncu leta |

(c)Druge terjatveSplošni sporazumi o kreditiranju (GAP), posojila v skladu s posebnimi posojilnimi pogodbami, depoziti v okviru Pomoči za zmanjševanje revščine in rast (PRGF) | (c)Druge terjatveNominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju ob koncu leta |

2.2 | Računi pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, tuja posojila in druge terjatve do tujine | (a)Računi pri bankah izven evro območjaTekoči računi, vezane vloge, sredstva na vpogled, transakcije začasnih prodaj | (a)Računi pri bankah izven evro območjaNominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju ob koncu leta |

(b)Naložbe v vrednostne papirje (razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležb in drugih vrednostnih papirjev pod postavko sredstev "Druga finančna sredstva") izven evro območjaTržne menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, vsi izdani od nerezidentov evro območja | (b)Vrednostni papirji (tržni)Tržna cena in tržni menjalni tečaj ob koncu leta |

(c)Tuja posojila (vloge)Posojila nerezidentom evro območja in netržni vrednostni papirji (razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležb in drugih vrednostnih papirjev pod postavko sredstev "Druga finančna sredstva"), izdani s strani nerezidentov evro območja | (c)Tuja posojilaVloge po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti; oboje preračunano po tržnem menjalnem tečaju ob koncu leta |

(d)Druge terjatve do tujineBankovci in kovanci izven evro območja | (d)Druge terjatve do tujineNominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju ob koncu leta |

3. | Terjatve do rezidentov evro območja, denominirane v tuji valuti | (a)Vrednostni papirjiTržne menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga (razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležb ter drugih vrednostnih papirjev pod postavko sredstev "Druga finančna sredstva") | (a)Vrednostni papirji (tržni)Tržna cena in tržni menjalni tečaj ob koncu leta |

(b)Druge terjatveNetržni vrednostni papirji (razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležb in drugih vrednostnih papirjev pod postavko "Druga finančna sredstva"), posojila, vloge, transakcije začasnih prodaj, razna posojila | (b)Druge terjatveVloge po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti, oboje preračunano po tržnem menjalnem tečaju ob koncu leta |

4. | Terjatve do nerezidentov evro območja, denominirane v evrih | | |

4.1 | Računi pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila | (a)Računi pri bankah izven evro območjaTekoči računi, vezane vloge, sredstva na vpogled, transakcije začasnih prodaj v povezavi z upravljanjem z vrednostnimi papirji, denominiranimi v evrih | (a)Računi pri bankah izven evro območjaNominalna vrednost |

(b)Naložbe v vrednostne papirje (razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležb in drugih vrednostnih papirjev pod postavko sredstev "Druga finančna sredstva") izven evro območjaTržne menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, vsi izdani s strani nerezidentov evro območja | (b)Tržni vrednostni papirjiTržna cena ob koncu leta |

(c)Posojila izven evro območjaPosojila nerezidentom evro območja in netržni vrednostni papirji, izdani s strani nerezidentov evro območja | (c)Posojila izven evro območjapo nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti |

(d)Vrednostni papirji, izdani s strani subjektov izven evro območjaVrednostni papirji, ki jih izdajo nadnacionalne ali mednarodne organizacij, npr. EIB, ne glede na njihovo geografsko lokacijo | (d)Vrednostni papirji, izdani s strani subjektov izven evro območjaTržna cena ob koncu leta |

4.2 | Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II | Posojila v skladu s pogoji ERM II | Nominalna vrednost |

5. | Posojila kreditnim institucijam evro območja, povezana z operacijami monetarne politike, denominirana v evrih | Postavke 5.1 do 5.5: transakcije v skladu z ustreznimi instrumenti monetarne politike, opisanih v dokumentu "Enotna monetarna politika na evro območja: Splošna dokumentacija o instrumentih in postopkih monetarne politike Evrosistema" | |

5.1 | Operacije glavnega refinanciranja | Redne povratne transakcije za zagotavljanje likvidnosti s tedensko frekvenco in običajno z dospelostjo dveh tednov | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) |

5.2 | Operacije dolgoročnejšega refinanciranja | Redne povratne transakcije za zagotavljanje likvidnosti z mesečno frekvenco in običajno z dospelostjo treh mesecev | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) |

5.3 | Povratne operacije finega uravnavanja | Povratne transakcije, izvršene kot ad hoc transakcije za namene finega uravnavanja | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) |

5.4 | Strukturne povratne operacije | Povratne transakcije s ciljem prilagoditve strukturne pozicije Evrosistema nasproti finančnemu sektorju | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) |

5.5 | Ponudba mejnega posojanja | Likvidnostno posojilo preko noči po vnaprej določeni obrestni meri na podlagi ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev (odprta ponudba) | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) |

5.6 | Posojila, povezana s pozivi h kritju | Dodatno posojilo kreditnim institucijam, ki izhaja iz povečanja vrednosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev glede na druga posojila tem kreditnim institucijam | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost |

6. | Druge terjatve do kreditnih institucij evro območja, denominirane v evrih | Tekoči računi, vezane vloge, sredstva na vpogled, transakcije začasnih prodaj v povezavi z upravljanjem portfelja vrednostnih papirjev pod postavko sredstev "Vrednostni papirji rezidentov evro območja, denominirani v evrih" (vključno s transakcijami, ki izhajajo iz pretvorbe bivših rezerv evro območja v tuji valuti) in druge terjatve.Korespondenčni računi pri tujih kreditnih institucijah evro območja. Druge terjatve in operacije, ki niso povezane z operacijami monetarne politike Evrosistema | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost |

7. | Vrednostni papirji rezidentov evro območja,denominirani v evrih | Tržni vrednostni papirji (povezani z ali ustrezni za namene monetarne politike, razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležb in drugih vrednostnih papirjev pod postavko sredstev "Druga finančna sredstva"): menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga v lasti brez pridržkov (vključno z državnimi vrednostnimi papirji iz časa pred EMU), denominirani v evrih; dolžniški certifikati ECB, pridobljeni za namene finega uravnavanja | Tržna cena ob koncu leta |

8. | Javni dolg, denominiran v evrih | Terjatve do javnega sektorja iz časa pred EMU (netržni vrednostni papirji, posojila) | Vloge/posojila po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti |

9. | Terjatve znotraj Evrosistema | | |

9.1 | Terjatve, povezane z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB | Samo postavka bilance stanja ECB Zadolžnice, ki jih izdaja ECB zaradi vzajemnega dogovora v povezavi z dolžniškimi certifikati ECB | Nominalna vrednost |

9.2 | Terjatve, povezane z razdelitvijo evro bankovcev znotraj Evrosistema | Terjatve, povezane z izdajo bankovcev s strani ECB, v skladu s Sklepom ECB/2001/15 z dne 6. decembra 2001 o izdajanju evro bankovcev | Nominalna vrednost |

9.3 | Druge terjatve znotraj Evrosistema (neto) | a)Neto terjatve, ki izhajajo iz stanj na računih TARGET in ustreznih računih NCB, t.j. neto znesek terjatev in obveznosti (glej tudi postavko "Druge obveznosti znotraj Evrosistema (neto)") | (a)Nominalna vrednost |

(b)Druge terjatve znotraj Evrosistema, ki lahko nastanejo, vključno z začasno razdelitvijo prihodka iz naslova tiskanja bankovcev s strani ECB nacionalnim centralnim bankam | (b)Nominalna vrednost |

10. | Neporavnane postavke | Stanja na prehodnih računih (terjatve), vključno z izdanimi čeki v obtoku | Nominalna vrednost |

11. | Druga sredstva | | |

11.1 | Kovanci evro območja | Evro kovanci | Nominalna vrednost |

11.2 | Opredmetena in neopredmetena stalna sredstva | Zemljišča in zgradbe, pohištvo in oprema (vključno z računalniško opremo), programska oprema | Amortizirana nabavna vrednost Amortizacijske stopnje: računalniki in strojna/programska oprema ter motorna vozila:štiri letaoprema, pohištvo in posloja v gradnji:10 letzgradba in kapitalizirani večji izdatki za obnovo opreme:25 letKapitalizacija izdatkov: zneskovno omejena (znesek, manjši od 10000 evrov brez DDV: kapitalizacije ni) |

11.3 | Druga finančna sredstva | Lastniški instrumenti, udeležbe v drugih družbah in naložbe v hčerinske družbe. Investicijski portfelji, povezani s pokojninskimi skladi in odpravninskimi načrti.Vrednostni papirji v lasti zaradi zakonskih zahtev ter investicijskih dejavnosti za določen namen, ki jih samostojno izvajajo NCB, kot je na primer upravljanje posebnega portfelja, ki ustreza kapitalu in rezervam, ter upravljanje posebnega portfelja kot trajne naložbe (finančna stalna sredstva). Transakcije začasne prodaje s kreditnimi institucijami v zvezi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev pod to postavko | (a)Tržni lastniški instrumentiTržna vrednost(b)Udeležbe v drugih družbah in nelikvidni lastniški vrednostni papirjiNabavna vrednost(c)Naložbe v hčerinske družbe ali pomembni deležiNeto vrednost sredstev(d)Vrednostni papirji (tržni)Tržna vrednost(e)Netržni vrednostni papirjiNabavna vrednost(f)Finančna stalna sredstvaNabavna vrednostPremije/diskonti so amortizirani Za lastniške instrumente so podrobna pravila določena v členu 9 tega sklepa. |

11.4 | Razlike vrednotenja zabilančnih instrumentov | Rezultati vrednotenja terminskih poslov v tuji valuti, valutnih menjav, standardiziranih terminskih pogodb na obrestno mero, finančnih zamenjav, nestandardiziranih terminskih pogodb na obrestno mero | Neto pozicija med terminskim in promptnim po tržnem menjalnem tečaju |

11.5 | Aktivne časovne razmejitve | Še ne dospeli prihodek, ki se nanaša na obdobje poročanja.Vnaprej plačani stroški in plačane natečene obresti | Nominalna vrednost, tuja valuta preračunana po tržnem menjalnem tečaju |

11.6 | Razno | Predujmi, posojila, druge manj pomembne postavke. Fiducialna posojila. Naložbe v zvezi z depoziti strank v zlatu. Začasna razdelitev prihodka ECB iz naslova evro bankovcev NCB | Nominalna vrednost/nabavna vrednost Naložbe v zvezi z depoziti strank v zlatuTržna vrednost |

12. | Presežek odhodkov nad prihodki tekočega leta | | Nominalna vrednost |

Bilančna postavka | Kategorizacija vsebin bilančnih postavk | Načelo vrednotenja |

| |

1. | Bankovci v obtoku | Evro bankovci, izdani s strani ECB, v skladu s Sklepom ECB/2001/15 | Nominalna vrednost |

2. | Obveznosti do kreditnih institucij evro območja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v evrih | Postavke 2.1, 2.2, 2.3 in 2.5: vloge v evrih, kot je opisano v dokumentu "Enotna monetarna politika evro območja: Splošna dokumentacija o instrumentih in postopkih monetarne politike Evrosistema" | |

2.1 | Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) | Računi kreditnih institucij v evrih, ki so vključene v seznam finančnih institucij, ki so obvezniki za izpolnjevanje obvezne rezerve v skladu s Statutom. Ta postavka vsebuje predvsem račune, ki se vključujejo v izpolnjevanja obvezne rezerve | Nominalna vrednost |

2.2 | Deponiranje presežne likvidnosti | Vloge čez noč po vnaprej dogovorjeni obrestni meri (odprta ponudba) | Nominalna vrednost |

2.3 | Vezane vloge | Zbiranje z namenom umikanja likvidnosti zaradi operacij finega uravnavanja | Nominalna vrednost |

2.4 | Povratne operacije finega uravnavanja | Transakcije v povezavi z monetarno politiko z namenom umikanja likvidnosti | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) |

2.5 | Vloge, povezane s pozivi h kritju | Vloge kreditnih institucij, ki izhajajo iz zmanjšanja vrednosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev glede na kredite tem kreditnim institucijam. | Nominalna vrednost |

3. | Druge obveznosti do kreditnih institucij evro območja, denominirane v evrih | Transakcije začasnega nakupa v povezavi s istočasnimi transakcijami povratne prodaje za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev pod postavko sredstev "Vrednostni papirji rezidentov evro območja, denominirani v evrih". Druge operacije, ki niso povezane z operacijami monetarne politike Evrosistema. Tekoči računi kreditnih institucij niso vključeni | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) |

4. | Izdani dolžniški certifikati ECB | Samo postavka bilance stanja ECB. Dolžniški certifikati, opisani v dokumentu "Enotna monetarna politika evro območja: Splošna dokumentacija o instrumentih in postopkih monetarne politike Evrosistema" Diskontni papirji, izdani z namenom umikanja likvidnosti | Nominalna vrednost |

5. | Obveznosti do drugih rezidentov evro območja, denominirane v evrih | | |

5.1 | Širši sektor države | Tekoči računi, vezane vloge, vloge na odpoklic | Nominalna vrednost |

5.2 | Druge obveznosti | Tekoči računi zaposlenih, podjetij in strank (vključno s finančnimi institucijami, ki niso obvezniki za izpolnjevanje obveznih rezerv – glej postavko obveznosti 2.1), itd.; vezane vloge, vloge na odpoklic | Nominalna vrednost |

6. | Obveznosti do nerezidentov evro območja, denominirane v evrih | Tekoči računi, vezane vloge, vloge na odpoklic (vključno z računi za namene plačevanja ter računi za upravljanje rezerv): drugih bank, centralnih bank, mednarodnih/nadnacionalnih institucij (vključno s Komisijo Evropskih skupnosti); tekoči računi drugih vlagateljev. Transakcije začasnega nakupa v povezavi z istočasnimi transakcijami povratne prodaje za upravljanje z vrednostnimi papirji, denominiranimi v evrih. Stanja na računih TARGET nesodelujočih NCB | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) |

7. | Obveznosti do rezidentov evro območja, denominirane v tuji valuti | Tekoči računi. Obveznosti iz transakcij začasnega nakupa; običajno transakcije investiranja sredstev v tuji valuti ali zlata | Nominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju ob koncu leta |

8. | Obveznosti do nerezidentov evro območja, denominirane v tuji valuti | | |

8.1 | Vloge, stanja in druge obveznosti | Tekoči računi. Obveznosti iz transakcij začasnega nakupa; običajno transakcije investiranja sredstev v tuji valuti ali zlata | Nominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju ob koncu leta |

8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II | Izposojanje v skladu s pogoji ERM II | Nominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju ob koncu leta |

9. | Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF | Postavka, denominirana v SDR, ki kaže znesek SDR, ki jih IMF prvotno dodeli zadevni državi/NCB | Nominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju ob koncu leta |

10. | Obveznosti znotraj Evrosistema | | |

10.1 | Obveznosti, ustrezne prenosu deviznih rezerv | Postavka bilance stanja ECB, denominirana v evrih | Nominalna vrednost |

10.2 | Druge obveznosti znotraj Evrosistema (neto) | (a)Neto obveznosti, ki izhajajo iz stanj na računihov TARGET in ustreznihkorespondečnih računihov NCB, t.j. neto zneseki terjatev in obveznosti (glej tudi postavko sredstev "Druge terjatve znotraj Evrosistema (neto)") | (a)Nominalna vrednost |

(b)Druge obveznosti znotraj Evrosistema, ki lahko nastanejo, vključno z vmesno razdelitvijo prihodkov ECB iz naslova evro bankovcev NCB-jem | (b)Nominalna vrednost |

11. | Neporavnane postavke | Stanja na prehodnih računih (obveznosti), vključno z neporavnanimi kreditnimi transferji | Nominalna vrednost |

12. | Druge obveznosti | | |

12.1 | Razlike vrednotenja zabilančnih instrumentov | Rezultati vrednotenja terminskih poslov v tuji valuti, valutnih zamenjav, standardiziranih terminskih pogodb na obrestno mero, finančnih zamenjav, nestandardiziranih terminskih pogodb na obrestno mero | Neto pozicija med terminskim in promptnim po tržnem menjalnem tečaju |

12.2 | Pasivne časovne razmejitve | Stroški, ki dospejo v prihodnosti, vendar se nanašajo na obdobje poročanja. Prihodki, prejeti v obdobju poročanja, ki se nanašajo na prihodnje obdobje. | Nominalna vrednost, tuja valuta preračunana po tržnem tečaju |

12.3 | Razno | Davčni (prehodni) računi. Kreditni računi (v tuji valuti) ali garancijski računi za kritje. Transakcije začasnega nakupa s kreditnimi institucijami v povezavi z istočasnimi transakcijami povratne prodaje za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev iz postavke sredstev "Druga finančna sredstva".Obvezni depoziti, razen rezervnih. Druge manj pomembne postavke. Tekoči prihodek (neto akumulirani presežek prihodkov nad odhodki), presežek prihodkov nad odhodki predhodnega leta pred razdelitvijo. Fiduciarne obveznosti. Depoziti strank v zlatu | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) Depoziti strank v zlatuTržna vrednost |

13. | Rezervac ije | Za pokojnine, za tečajna in cenovna tveganja ter za druge namene, npr. pričakovane prihodnje stroške ter prispevke v skladu s členom 49.2 Statuta v zvezi z centralnimi bankami sodelujočih držav članic, katerih odstopanja so bila odpravljena | Nabavna vrednost/nominalna vrednost |

14. | Računi vrednotenja | (a)Računi vrednotenja, povezani z gibanjem cen (za zlato, za vse vrste vrednostnih papirjev, denominiranih v evrih, za vse vrste vrednostnih papirjev, denominiranih v tuji valuti, za razlike vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov z obrestnim tveganjem po tržni vrednosti); računi vrednotenja v povezavi z gibanjem tečajev tujih valut (za vsako neto valutno pozicijo, vključno z valutnimi zamenjavami/terminskimi posli in SDR) | Razlika vrednotenja med povprečno nabavno vrednostjo in tržno vrednostjo, tuje valute, preračunane po tržnem tečaju |

(b)Posebni računi vrednotenja, ki izhajajo iz prispevkov v skladu s členom 49.2 Statuta z upoštevanjem centralnih bank držav članic, katerih odstopanja so bila preklicana (glej člen 10.5). |

15. | Kapital in rezerve | | |

15.1 | Kapital | Vplačani kapital | Nominalna vrednost |

15.2 | Rezerve | Zakonske rezerve v skladu s členom 33 Statuta in prispevki v skladu s členom 49.2 Statuta z upoštevanjem centralnih bank držav članic, katerih odstopanja so bila preklicana | Nominalna vrednost |

16. | Presežek prihodkov nad odhodki tekočega leta | | Nominalna vrednost |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Letna bilanca stanja ECB

(v milijonih EUR) |

Sredstva | Leto poročanja | Predhodno leto |

| | |

1. | Zlato in terjatve v zlatu |

2. | Terjatve do nerezidentov evro območja, denominirane v tuji valuti | | |

2.1 | Terjatve do IMF | | |

2.2 | Računi pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, tuja posojila in druge terjatve do tujine | | |

3. | Terjatve do rezidentov evro območja, denominirane v tuji valuti | | |

4. | Terjatve do nerezidentov evro območja, denominirane v evrih | | |

4.1 | Računi pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila | | |

4.2 | Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II | | |

5. | Posojila kreditnim institucijam evro območja, povezana z operacijami monetarne politike, denominirana v evrih | | |

5.1 | Operacije glavnega refinanciranja | | |

5.2 | Operacije dolgoročnejšega refinanciranja | | |

5.3 | Povratne operacije finega uravnavanja | | |

5.4 | Strukturne povratne operacije | | |

5.5 | Ponudba mejnega posojanja | | |

5.6 | Posojila, povezana s pozivi h kritju | | |

6. | Druge terjatve do kreditnih institucij evro območja, denominirane v evrih | | |

7. | Vrednostni papirji rezidentov evro območja, denominirani v evrih | | |

8. | Javni dolg, denominiran v evrih | | |

9. | Terjatve znotraj Evrosistema | | |

9.1 | Terjatve, povezane z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB | | |

9.2 | Terjatve, povezane z razdelitvijo evro bankovcev znotraj Evrosistema | | |

9.3 | Druge terjatve znotraj Evrosistema (neto) | | |

10. | Neporavnane postavke | | |

11. | Druga sredstva | | |

11.1 | Kovanci evro območja | | |

11.2 | Opredmetena in neopredmetena stalna sredstva | | |

11.3 | Druga finančna sredstva | | |

11.4 | Razlike vrednotenja zabilančnih instrumentov | | |

11.5 | Aktivne časovne razmejitve | | |

11.6 | Razno | | |

12. | Presežek odhodkov nad prihodki tekočega leta | | |

Sredstva skupaj | | |

Obveznosti | Leto poročanja | Predhodno leto |

| | |

1. | Bankovci v obtoku |

2. | Obveznosti do kreditnih institucij evro območja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v evrih | | |

2.1 | Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) | | |

2.2 | Deponiranje presežne likvidnosti | | |

2.3 | Vezane vloge | | |

2.4 | Povratne operacije finega uravnavanja | | |

2.5 | Vloge, povezane s pozivi h kritju | | |

3. | Druge obveznosti do kreditnih institucij evro območja, denominirane v evrih | | |

4. | Izdani dolžniški certifikati ECB | | |

5. | Obveznosti do drugih rezidentov evro območja, denominirane v evrih | | |

5.1 | Širši sektor države | | |

5.2 | Druge obveznosti | | |

6. | Obveznosti do nerezidentov v območja, denominirane v evrih | | |

7. | Obveznosti do rezidentov evro območja, denominirane v tuji valuti | | |

8. | Obveznosti do nerezidentov evro območja, denominirane v tuji valuti | | |

8.1 | Vloge, stanja in druge obveznosti | | |

8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II | | |

9. | Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF | | |

10. | Obveznosti znotraj Evrosistema | | |

10.1 | Obveznosti, ustrezne prenosu deviznih rezerv | | |

10.2 | Druge obveznosti znotraj Evrosistema (neto) Neporavnane postavke | | |

11. | Neporavnane postavke | | |

12. | Druge obveznosti | | |

12.1 | Razlike vrednotenja zabilančnih instrumentov | | |

12.2 | Pasivne časovne razmejitve | | |

12.3 | Razno | | |

13. | Rezervacije | | |

14. | Računi vrednotenja | | |

15. | Kapital in rezerve | | |

15.1 | Kapital | | |

15.2 | Rezerve | | |

16. | Presežek prihodkov nad odhodki tekočega leta | | |

Obveznosti skupaj | | |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

OBJAVLJENI IZKAZ USPEHA ECB

(v milijonih EUR) |

Izkaz uspeha za leto, ki se konča 31. decembra… | Leto poročanja | Predhodno leto |

| |

1.1.1 | Obrestni prihodki od sredstev v tuji valuti |

1.1.2 | Obrestni prihodki, ki izhajajo iz razporeditve evro bankovcev znotraj Evrosistema | | |

1.1.3 | Drugi obrestni prihodki | | |

1.1 | Obrestni prihodki | | |

1.2.1 | Obrestovanje terjatev NCB za prenesene devizne rezerve | | |

1.2.2 | Drugi obrestni odhodki | | |

1.2 | Odhodki za obresti | | |

1. | Neto obrestni prihodki | | |

2.1 | Realizirani prihodki/odhodki iz finančnih sredstev | | |

2.2 | Zmanjšanje knjigovodske vrednosti finančnih sredstev in pozicij | | |

2.3 | Prenos v/črpanje rezervacij za tečajna in cenovna tveganja | | |

2. | Neto rezultat finančnih sredstev, zmanjšanja knjigovodske vrednosti in rezervacij za tveganja | | |

Prihodki od provizij | | |

Odhodki od provizij | | |

3. | Neto prihodki od provizij | | |

4. | Prihodki od lastniških vrednostnih papirjev in udeležb v drugih družbah | | |

5. | Drugi prihodki | | |

Skupaj neto prihodki | | |

6. | Stroški dela | | |

7. | Materialni stroški | | |

8. | Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih stalnih sredstev | | |

9. | Storitve tiskanja bankovcev | | |

10. | Drugi stroški | | |

(Presežek odhodkov)/presežek prihodkov tekočega leta | | |

--------------------------------------------------