32002O0010

Smernica Evropske centralne banke

z dne 5. decembra 2002

o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank

(ECB/2002/10)

(2003/131/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE -

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 12.1, člena 14.3 in člena 26.4 Statuta,

ob upoštevanju prispevka Razširjenega sveta Evropske centralne banke (ECB), v skladu z drugo in tretjo alineo člena 47.2 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski sistem centralnih bank (ESCB) je obvezan poročati v skladu s členom 15 Statuta.

(2) V skladu s členom 26.3 Statuta Izvršilni odbor ECB pripravi konsolidirano bilanco stanja ESCB za analitične in operativne namene.

(3) Svet ECB določi v skladu s členom 26.4 Statuta za uporabo člena 26 Statuta potrebna pravila za standardizacijo računovodstva in finančnega poročanja za aktivnosti, ki jih izvajajo nacionalne centralne banke (NCB) sodelujočih držav članic.

(4) V skladu s prehodnimi določbami Smernice ECB/2000/18 z dne 1. decembra 1998 o pravnem okviru za računovodstvo in poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank, kakor je bila spremenjena 15. decembra 1999 in 14. decembra 2000 [1], je bilo treba vsa sredstva in obveznosti, kakršna so bila ob zaključku poslovanja 31. decembra 1998, prevrednotiti 1. januarja 1999. Nerealizirane prihodke, ki so nastali pred 1. januarjem 1999 ali na ta dan, je bilo treba ločiti od tistih nerealiziranih prihodkov vrednotenja, ki bi lahko nastali po 1. januarju 1999 in so morali ostati pri NCB. Tržne cene in tečaji, ki so jih ECB in NCB uporabile v začetnih bilancah stanja 1. januarja 1999, so predstavljale nove povprečne nabavne vrednosti na začetku prehodnega obdobja. Priporočeno je bilo, da se nerealizirani prihodki, ki nastanejo pred 1. januarjem 1999 ali na ta dan, ne štejejo za razdeljive ob času prehoda ter se štejejo za realizirane/razdeljive le v okviru transakcij, do katerih pride po začetku prehodnega obdobja. Prihodke in odhodke v zvezi z deviznimi tečaji in zlatom, ter prihodke in odhodke v zvezi s cenami, nastale zaradi prenosa sredstev iz NCB v ECB, je bilo treba šteti za realizirane.

(5) V zvezi z razkritjem, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, mora biti obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz razporeditve eurobankovcev znotraj Eurosistema, ter denarnega prihodka, harmonizirano v objavljenih letnih bilancah stanja, izkazih poslovnega izida in pojasnilih k letnim računovodskim izkazom NCB. Postavke, ki se harmonizirajo, so označene z zvezdico v prilogah IV, VIII in IX.

(6) Priprave, ki jih je izvedel Evropski monetarni inštitut (EMI), so bile primerno upoštevane.

(7) Vsebina Smernice ECB/2000/18 se bo zdaj občutno spremenila. Zaradi jasnosti je zaželeno, da se oblikuje znova kot enotno besedilo.

(8) ECB pripisuje velik pomen povečanju preglednosti regulativnega okvira ESCB, čeprav Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti tega ne predpisuje. ECB se je odločila, da v skladu s tem pristopom objavi to smernico.

(9) V skladu s členom 12.1 in členom 14.3 Statuta predstavljajo smernice ECB sestavni del prava Skupnosti -

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitve

1. V tej smernici:

"ključ za razdelitev bankovcev" pomeni odstotke, ki izhajajo iz upoštevanja deleža ECB v skupni količini izdanih eurobankovcev in uporabe ključa vpisanega kapitala na deležu NCB v tej skupni količini, v skladu s Sklepom ECB/2001/15 z dne 6. decembra 2001 o izdajanju eurobankovcev [2],

"konsolidacija" pomeni računovodski proces, s katerim se finančni podatki več posamičnih pravnih oseb združijo, kakor da pripadajo enemu subjektu,

"računovodski nameni in nameni finančnega poročanja ESCB" pomeni namene, za katere ECB pripravlja računovodske izkaze iz Priloge I v skladu s členoma 15 in 26 Statuta,

"nacionalne centralne banke" (NCB) pomeni NCB sodelujočih držav članic,

"sodelujoče države članice" pomeni države članice, ki so sprejele euro v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti,

"nesodelujoče države članice" pomeni države članice, ki niso sprejele eura v skladu s Pogodbo,

"Eurosistem" pomeni NCB in ECB,

"prehodno obdobje" pomeni obdobje, ki se začne 1. januarja 1999 in konča 31. decembra 2001,

"datum četrtletnega prevrednotenja" pomeni datum zadnjega koledarskega dne v četrtletju.

2. Nadaljnje opredelitve tehničnih izrazov, uporabljenih v tej smernici, so vključene v glosarju kot Priloga II.

Člen 2

Področje uporabe

1. Pravila, določena s to smernico, veljajo za ECB in za NCB za računovodske namene in namene finančnega poročanja ESCB.

2. Področje uporabe te smernice je omejeno na računovodski režim in režim finančnega poročanja ESCB, kakor ga določa Statut, in torej ne predpisuje obvezujočih pravil za nacionalna poročila in računovodske izkaze NCB. Zaradi doseganja doslednosti in primerljivosti med režimom ESCB in nacionalnimi režimi se priporoča, da NCB v obsegu, ki je možen, upoštevajo pravila, določena s to smernico, za svoja nacionalna poročila in računovodske izkaze.

Člen 3

Temeljne računovodske predpostavke

Uporabljajo se naslednje temeljne računovodske predpostavke:

(a) realnost in preglednost: računovodske metode in finančno poročanje odsevajo realnost, so pregledne in upoštevajo kakovostne značilnosti razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti. Transakcije se evidentirajo in prikažejo v skladu s svojo vsebino in realnostjo, ne zgolj v skladu s svojo pravno obliko;

(b) previdnost: vrednotenje sredstev in obveznosti ter priznavanje prihodkov se izvede previdno. V okviru te smernice to pomeni, da se nerealizirani prihodki ne priznavajo kot prihodki v izkazu poslovnega izida, ampak se prenesejo neposredno na račun vrednotenja. Vendar pa previdnost ne dovoli ustvarjanja skritih rezerv ali namernega napačnega navajanja postavk v bilanci stanja in v izkazu poslovnega izida;

(c) dogodki po datumu bilance stanja: sredstva in obveznosti se prilagodijo dogodkom, ki se zgodijo med datumom letne bilance stanja in datumom, ko pristojni organi odobrijo računovodske izkaze, če navedeni dogodki vplivajo na stanje sredstev ali obveznosti na datum bilance stanja. Do prilagoditve sredstev in obveznosti ne pride, razkrijejo pa se tisti dogodki, ki se zgodijo po datumu bilance stanja, ki ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja, vendar pa so tako pomembni, da bi njihovo nerazkritje lahko vplivalo na zmožnost uporabnikov računovodskih izkazov, da oblikujejo ustrezne ocene in odločitve;

(d) pomembnost: odstopanja od računovodskih pravil, vključno s tistimi, ki vplivajo na izračun izkazov poslovnega izida posameznih NCB in ECB, niso dovoljena, razen če se lahko zanje utemeljeno presodi, da so nepomembna v vsesplošnem okviru in predstavitvi računovodskih izkazov poročevalne institucije;

(e) načelo časovne neomejenosti delovanja: izkazi se pripravijo na podlagi načela časovne neomejenosti delovanja;

(f) načelo upoštevanja nastanka poslovnega dogodka: prihodki in odhodki se priznajo v obračunskem obdobju, v katerem so zasluženi ali povzročeni ter ne glede na obdobje, v katerem so prejeti ali plačani;

(g) doslednost in primerljivost: merila za vrednotenje bilance stanja in priznavanje prihodkov se uporabljajo dosledno v smislu enotnosti in kontinuiranosti pristopa znotraj ESCB zaradi zagotavljanja primerljivosti podatkov v računovodskih izkazih.

Člen 4

Priznavanje sredstev in obveznosti

Finančna ali druga sredstva/obveznosti se priznajo v bilanci stanja poročevalca le, ko:

(a) je verjetno, da bo katera koli prihodnja ekonomska korist v zvezi s postavko sredstev ali obveznosti pritekala k poročevalcu ali od njega odtekala;

(b) so vsa tveganja in nagrade v zvezi s sredstvom ali obveznostjo v največji meri prenesene na poročevalca; in

(c) je možno nabavno ceno ali vrednost sredstev za poročevalca ali znesek obveznosti zanesljivo izmeriti.

Člen 5

Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave in pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla

1. Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila (ali poravnave) se uporablja kot osnova za evidentiranje podatkov v računovodskih sistemih Eurosistema do 31. decembra 2006.

2. Od 1. januarja 2007 naprej se kot osnova za evidentiranje podatkov o transakcijah v tuji valuti in časovnih razmejitvah, denominiranih v tujih valutah, v računovodskih sistemih Eurosistema uporablja pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla, kakor je določen v Prilogi III. Transakcije z vrednostnimi papirji se lahko še naprej evidentirajo v skladu s pristopom evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila (ali poravnave).

3. Ne glede na odstavek 1 lahko NCB uporabljajo pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla pred 1. januarjem 2007.

4. Zneski, predstavljeni kot del dnevnega finančnega poročanja za namene finančnega poročanja Eurosistema, kažejo denarne tokove v postavkah bilance stanja, razen tistih, ki so razkriti pod "Druga sredstva" in "Druge obveznosti", razen računovodskih prilagoditev ob koncu četrtletja in ob koncu leta.

POGLAVJE II

SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA

Člen 6

Sestava bilance stanja

Sestava bilance stanja ECB/NCB za namene finančnega poročanja ESCB temelji na strukturi, določeni v Prilogi IV.

Člen 7

Pravila vrednotenja bilance stanja

1. Za vrednotenje bilance stanja se uporabljajo tekoči tržni tečaji in cene, razen če je v Prilogi IV določeno drugače.

2. Prevrednotenje zlata, instrumentov v tuji valuti, vrednostnih papirjev in finančnih instrumentov (bilančnih in zabilančnih) se izvede na datum četrtletnega prevrednotenja po srednjih tržnih tečajih in cenah. To ne izključuje pogostejšega prevrednotenja lastnih portfeljev s strani ECB/NCB za interne namene, pod pogojem, da se med četrtletjem poročajo le podatki po transakcijski vrednosti.

3. Pri zlatu se razlike zaradi spremembe cene in razlike zaradi spremembe tečaja ne obravnavajo različno, temveč se evidentira ena sama razlika prevrednotenja zlata, ki temelji na ceni določene enote teže zlata v eurih, pridobljeni na osnovi tečaja EUR/USD na datum četrtletnega prevrednotenja. Prevrednotenje se izvaja po posameznih valutah za tujo valuto (za bilančne in zabilančne transakcije) ter po posameznih kodah (enaka ISIN številka/tip) za vrednostne papirje, razen za vrednostne papirje, vključene v postavko "Druga finančna sredstva", ki se obravnavajo kot ločeno imetje.

4. Knjižbe prevrednotenja se stornirajo ob koncu naslednjega četrtletja, razen nerealizirani odhodki, ki se ob koncu leta prenesejo v izkaz poslovnega izida; med četrtletjem se vse transakcije poročajo po transakcijskih cenah in tečajih.

Člen 8

Pogodbe o povratnem nakupu

1. Povratna transakcija, ki se izvede v skladu s pogodbo o povratnem nakupu, se evidentira kot prejeti zavarovani depozit na strani obveznosti v bilanci stanja, medtem ko postavka, ki predstavlja zavarovanje, ostane na strani sredstev v bilanci stanja. Prodane vrednostne papirje, ki se odkupijo v skladu s pogodbami o povratnem nakupu, obravnava ECB/NCB, ki jih mora odkupiti, kakor da so zadevna sredstva še vedno del portfelja, iz katerega so bila prodana.

2. Povratna transakcija, ki se opravi v skladu s pogodbo o povratni prodaji, se v višini zneska posojila evidentira kot dano zavarovano posojilo na strani sredstev v bilanci stanja. Vrednostni papirji, pridobljeni v skladu s pogodbami o povratni prodaji, se ne prevrednotijo, noben prihodek ali odhodek iz tega naslova se ne prenaša v izkaz poslovnega izida stranke, ki sredstva posoja.

3. Povratne transakcije, ki vključujejo vrednostne papirje, denominirane v tujih valutah, ne vplivajo na povprečno nabavno vrednost valutne pozicije.

4. V primeru transakcij posojanja vrednostnih papirjev le-ti ostanejo v bilanci stanja posojevalca. Take transakcije se evidentirajo na način, kakršen je predpisan za posle povratnega nakupa. Vendar če vrednostni papirji, ki si jih izposodi ECB ali pa NCB, ki deluje kot izposojevalec, niso shranjeni v njenem depoju ob koncu leta, izposojevalec oblikuje rezervacije za kritje izgub, če je tržna vrednost zadevnih vrednostnih papirjev od datuma sklenitve pogodbe o posojanju narasla, in izkaže obveznost (povratni prenos vrednostnih papirjev), če je izposojevalec medtem prodal vrednostne papirje.

5. Zavarovane transakcije z zlatom se obravnavajo kot pogodbe o povratnem nakupu. Tokovi zlata, povezani s temi zavarovanimi transakcijami, se ne evidentirajo v računovodskih izkazih, razlika med promptno in terminsko ceno transakcije se časovno razmeji.

6. Povratne transakcije (vključno s transakcijami posojanja vrednostnih papirjev), izvedene v skladu s programom avtomatiziranega posojanja vrednostnih papirjev, se dejansko evidentirajo v bilanci stanja le za takšne transakcije, pri katerih je zavarovanje zagotovljeno v obliki gotovine med celotnim obdobjem trajanja posla.

Člen 9

Tržni lastniški instrumenti

1. Ta člen velja za tržne lastniške instrumente (lastniške vrednostne papirje ali delniške sklade), ne glede na to, ali transakcije izvede neposredno NCB ali ECB ali posrednik, z izjemo dejavnosti, izvedenimi za pokojninske sklade, udeležb v drugih družbah, naložb v hčerinske družbe, pomembnih deležev ali finančnih naložb v osnovna sredstva.

2. Lastniški instrumenti, denominirani v tujih valutah, ne predstavljajo dela celotne valutne pozicije, ampak so del ločenega valutnega imetja. Priporočeno je, da se izračun s tem povezanih pozitivnih in negativnih tečajnih razlik izvede bodisi z metodo neto povprečne nabavne vrednosti bodisi (alternativno) z metodo povprečne nabavne vrednosti.

3. Priporočeno je, da se lastniški instrumenti obravnavajo v skladu z naslednjimi pravili:

(a) prevrednotenje lastniških portfeljev se izvede v skladu s členom 7(2). Prevrednotenje se izvaja po posameznih postavkah. Za delniške sklade se cenovno prevrednotenje izvede na neto osnovi in ne po posameznih delnicah. Med različnimi delnicami ali delniškimi skladi ni neto izravnave;

(b) transakcije se evidentirajo v bilanci stanja po transakcijski ceni;

(c) posredniška provizija je evidentirana bodisi kot transakcijski strošek, vključen v nabavno ceno sredstev, bodisi kot izdatek v izkazu poslovnega izida;

(d) znesek kupljene dividende je vključen v nabavni ceni lastniškega instrumenta. Na presečni datum dividende, dokler izplačilo dividende še ni prejeto, se lahko znesek kupljene dividende obravnava kot ločena postavka;

(e) časovne razmejitve dividend niso knjižene ob koncu obdobja, saj so že izkazane v tržni ceni lastniških instrumentov, razen delnice, v katerih ceno ni vključena pravica do izplačila dividend;

(f) nove izdaje delnic s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje se ob njihovi izdaji obravnavajo kot ločeno sredstvo. Nabavna vrednost se izračuna na osnovi starih povprečnih nabavnih vrednosti za delnice, izvršne cene novih ter na osnovi razmerja med starimi in novimi delnicami. Druga možnost je, da lahko cena pravice prednostnega nakupa temelji na vrednosti pravice na trgu, stari povprečni nabavni vrednosti delnice ter tržni ceni delnice pred novo izdajo delnic s pravico prednostnega nakupa. Obravnavajo se v skladu z računovodskimi pravili Eurosistema.

Člen 10

Bankovci

Znesek "bankovcev v obtoku" v bilancah stanja NCB je rezultat dveh komponent:

(a) neprilagojeni znesek eurobankovcev v obtoku, izračunan z eno od naslednjih dveh metod:

metoda A: BC = BP − BD − S

metoda B: BC = BI − BR

Pri čemer:

BC = je znesek "eurobankovcev v obtoku"

BP = je vrednost eurobankovcev, natiskanih ali prejetih od tiskarne ali drugih NCB

BD = je vrednost uničenih eurobankovcev

BI = je vrednost eurobankovcev, danih v obtok

BR = je vrednost prejetih eurobankovcev

S = je vrednost eurobankovcev na zalogi/v trezorju;

(b) plus/minus znesek prilagoditev, ki izhajajo iz uporabe ključa za razdelitev bankovcev.

POGLAVJE III

PRIZNAVANJE PRIHODKOV

Člen 11

Priznavanje prihodkov

1. Za priznavanje prihodkov se uporabljajo naslednja pravila:

(a) realizirani prihodki in realizirani odhodki se prenašajo v izkaz poslovnega izida;

(b) nerealizirani prihodki se ne priznajo kot prihodek, ampak se prenesejo neposredno na račun vrednotenja;

(c) nerealizirani odhodki se prenašajo v izkaz poslovnega izida, kadar presegajo predhodne prihodke vrednotenja, evidentirane na ustreznem računu vrednotenja;

(d) nerealizirani odhodki, preneseni v izkaz poslovnega izida, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme novih nerealiziranih prihodkov;

(e) ni neto izravnave nerealiziranih odhodkov pri katerem koli vrednostnem papirju, valuti ali imetju v zlatu v breme nerealiziranih prihodkov iz drugih vrednostnih papirjev, valut ali zlata.

2. Premije in diskonti, ki izhajajo iz izdanih in kupljenih vrednostnih papirjev, se izračunajo in prikažejo kot del obrestnega prihodka ter se amortizirajo med preostalim obdobjem do dospelosti vrednostnih papirjev bodisi po linearni metodi bodisi po metodi notranje stopnje donosa (IRR). Vendar pa je metoda IRR obvezna za diskontne vrednostne papirje, ki imajo ob nakupu preostalo dospelost daljšo od enega leta.

3. Časovne razmejitve za finančna sredstva in obveznosti (npr. obveznost iz naslova obresti in amortizirane premije/diskonti) se izračunajo in evidentirajo/knjižijo najmanj četrtletno. Časovne razmejitve za druge postavke se izračunajo in evidentirajo/knjižijo na račune najmanj letno.

4. ECB/NCB lahko izračunajo časovne razmejitve pogosteje pod pogojem, da se med četrtletjem poročajo le podatki po transakcijski vrednosti.

5. Časovne razmejitve, denominirane v tujih valutah, se preračunajo po srednjem tržnem tečaju na koncu četrtletnega obdobja in se stornirajo po enakem tečaju.

6. V splošnem se lahko za izračun časovnih razmejitev med letom uporablja lokalna praksa (tj. izračun do bodisi zadnjega poslovnega dneva bodisi zadnjega koledarskega dneva četrtletja). Vendar pa je ob koncu leta zadnji koledarski dan četrtletja (tj. 31. december) obvezni referenčni datum.

7. Samo transakcije, ki imajo za posledico spremembo v stanju določene valute, lahko povzročijo realizirane pozitivne ali negativne tečajne razlike.

Člen 12

Stroški transakcij

1. Za stroške transakcij se uporabljajo naslednja splošna pravila:

(a) metoda povprečne nabavne vrednosti se uporablja dnevno za zlato, instrumente v tuji valuti in vrednostne papirje za izračun nabavne vrednosti prodanih postavk ob upoštevanju vpliva gibanja menjalnega tečaja in/ali cen;

(b) povprečna nabavna cena/tečaj sredstva/obveznosti se zmanjša/poveča za nerealizirane odhodke, prenesene v izkaz poslovnega izida ob koncu leta;

(c) v primeru nakupa kuponskih vrednostnih papirjev se znesek kupljenega kuponskega prihodka obravnava kot ločena postavka. V primeru vrednostnih papirjev, denominiranih v tuji valuti se vključi v stanje te valute, ne pa v nabavne stroške ali ceno sredstva za namen ugotavljanja povprečne cene.

2. Za vrednostne papirje se uporabljajo naslednja posebna pravila:

(a) transakcije se evidentirajo po transakcijski ceni in knjižijo po čisti ceni;

(b) provizije za skrbništvo in upravljanje, provizije za tekoče račune in drugi posredni stroški se ne štejejo za transakcijske stroške in se vključijo v izkaz poslovnega izida. Ne obravnavajo se kot del povprečne nabavne vrednosti posameznega sredstva;

(c) prihodki se evidentirajo v bruto znesku, pri tem pa se vračljivi odbitni davek in drugi davki knjižijo ločeno;

(d) za izračun povprečne nabavne vrednosti vrednostnega papirja se bodisi (i) vsi nakupi med dnevom po nabavni vrednosti dodajo stanju predhodnega dne, da dobimo novo tehtano povprečno ceno pred upoštevanjem prodaj istega dne, bodisi (ii) lahko upoštevajo posamezni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev v vrstnem redu, v kakršnem se zgodijo med dnevom, da bi se izračunala revidirana povprečna cena.

3. Za zlato in tujo valuto se uporabljajo naslednja posebna pravila:

(a) transakcije v tuji valuti, ki ne vplivajo na spremembo stanja te valute, se preračunajo v eure z uporabo menjalnega tečaja na datum sklenitve pogodbe ali datum poravnave ter ne vplivajo na nabavno vrednost tega imetja;

(b) transakcije v tuji valuti, ki vplivajo na spremembo stanja te valute, se preračunajo v eure z uporabo menjalnega tečaja na datum sklenitve pogodbe ali datum poravnave;

(c) dejanski gotovinski prejemki in plačila se preračunajo po srednjem tržnem menjalnem tečaju, ki velja na dan poravnave;

(d) neto nakupi valut in zlata, izvršeni med dnevom, se dodajo stanju predhodnega dne po povprečni nabavni vrednosti dnevnih nakupov za vsako posamezno valuto in zlato za izračun novega tehtanega povprečnega tečaja/cene zlata. Pri neto prodajah izračun realiziranega prihodka ali odhodka temelji na povprečni nabavni vrednosti stanja posamezne valute ali zlata v predhodnem dnevu, tako da ostane povprečna nabavna vrednost nespremenjena. Razlike v povprečnem tečaju/ceni zlata med prilivi in odlivi med dnevom prav tako povzročijo realizirane prihodke ali odhodke. Kjer obstajajo obveznosti v zvezi s pozicijo tuje valute ali zlata, se za navedeni pristop uporablja nasprotni postopek. Tako na povprečno nabavno vrednost pasivne pozicije vplivajo neto prodaje, medtem ko neto nakupi zmanjšajo pozicijo pri obstoječem tehtanem povprečnem tečaju/ceni zlata;

(e) stroški transakcij v tuji valuti in drugi splošni stroški se knjižijo v izkaz poslovnega izida.

POGLAVJE IV

RAČUNOVODSKA PRAVILA ZA ZABILANČNE INSTRUMENTE

Člen 13

Splošna pravila

1. Terminske transakcije v tuji valuti, terminski deli valutnih zamenjav in drugi instrumenti, ki vključujejo prihodnjo zamenjavo ene valute za drugo, se vključijo v neto valutne pozicije za izračun pozitivnih in negativnih tečajnih razlik.

2. Obrestne zamenjave, standardizirane terminske pogodbe, nestandardizirane terminske pogodbe o obrestni meri in drugi obrestni instrumenti se evidentirajo in prevrednotijo po posameznih postavkah. Ti instrumenti se obravnavajo ločeno od bilančnih postavk.

3. Prihodki in odhodki, ki izhajajo iz zabilančnih instrumentov, se priznajo in obravnavajo podobno kakor pri bilančnih instrumentih.

Člen 14

Terminske transakcije v tuji valuti

1. Terminski nakupi in prodaje se priznavajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po promptnem tečaju terminske transakcije. Prihodki in odhodki od prodajnih transakcij se izračunajo z uporabo povprečne nabavne vrednosti valutne pozicije na datum sklenitve pogodbe, z dodatnimi dvema ali tremi delovnimi dnevi v skladu s postopkom dnevne neto izravnave za nakupe in prodaje. Prihodki in odhodki se štejejo za nerealizirane do datuma poravnave in se obravnavajo v skladu s členom 11(1).

2. Razlika med promptnim in terminskim tečajem se obravnava kot obveznost iz naslova obresti ali kot terjatev iz naslova obresti tako za nakupe kakor za prodaje in se časovno razmeji.

3. Na datum poravnave se zabilančne postavke stornirajo, morebitno stanje na računu vrednotenja se evidentira v dobro izkaza poslovnega izida ob koncu četrtletja.

4. Na povprečno nabavno vrednost valutne pozicije vplivajo terminski nakupi od datuma sklenitve posla, z dodatnimi dvema ali tremi delovnimi dnevi, odvisno od tržnih običajev glede poravnave promptnih transakcij po promptnem nakupnem tečaju.

5. Terminske pozicije se vrednotijo v povezavi s promptno pozicijo iste valute, s pobotanjem morebitnih razlik, ki se lahko pojavijo znotraj pozicije posamezne valute. Neto odhodek se evidentira v breme izkaza poslovnega izida, kadar preseže predhodne prihodke vrednotenja, evidentirane na računu vrednotenja; neto prihodek se evidentira na računu vrednotenja.

Člen 15

Valutne zamenjave

1. Promptni nakupi in prodaje se priznajo na računih bilance stanja na datum poravnave.

2. Terminske prodaje in nakupi se priznajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po promptnem tečaju terminskih transakcij.

3. Prodajne transakcije se priznajo po promptnem tečaju transakcije; tako ne pride do nobenih prihodkov ali odhodkov.

4. Razlika med promptnim in terminskim tečajem se obravnava kot obveznost iz naslova obresti ali terjatev iz naslova obresti tako za nakupe kakor za prodaje in se časovno razmeji.

5. Na datum poravnave se zabilančne postavke stornirajo.

6. Povprečna nabavna vrednost valutne pozicije se ne spremeni.

7. Terminska pozicija se vrednoti v povezavi s promptno pozicijo.

Člen 16

Standardizirane terminske pogodbe o obrestni meri

1. Standardizirane terminske pogodbe o obrestni meri se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančne račune.

2. Začetno kritje se evidentira kot ločeno sredstvo, če je položeno v gotovini. Če je položeno v obliki vrednostnih papirjev, ostane nespremenjeno v bilanci stanja.

3. Dnevne spremembe gibljivih kritij se evidentirajo v bilanci stanja na ločenem računu, bodisi kot sredstvo ali kot obveznost, odvisno od gibanja cene standardizirane terminske pogodbe. Enak postopek se uporabi na zaključni dan odprte pozicije. Takoj zatem se ločeni račun stornira in skupni rezultat transakcije se evidentira kot prihodek ali kot odhodek, ne glede na to, ali je prišlo do predaje. Če do predaje pride, se knjižba o nakupu ali prodaji izvede po tržni ceni.

4. Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

5. Preračun v eure, če je to primerno, se izvede na dan vnovčitve po tržnem tečaju tega dne. Priliv tuje valute vpliva na povprečno nabavno vrednost pozicije te valute na datum vnovčitve.

6. Zaradi dnevnega prevrednotenja se prihodki in odhodki knjižijo na določene ločene račune. Ločeni račun na aktivni strani bilance predstavlja odhodek, ločeni račun na pasivni strani bilance pa predstavlja prihodek. Nerealizirani odhodki bremenijo izkaz poslovnega izida in enaki zneski se knjižijo v dobro konta obveznosti kot druge obveznosti.

7. Nerealizirani odhodki, preneseni v izkaz poslovnega izida ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme nerealiziranih prihodkov, razen če je instrument dospel ali odpoklican. Pri prihodku se knjižba opravi v breme prehodnega računa med druga sredstva in odobri račun vrednotenja.

Člen 17

Obrestne zamenjave

1. Obrestne zamenjave se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančne račune.

2. Tekoča obrestna plačila, prejeta ali plačana, se časovno razmejijo. Netiranje plačil pri posamezni obrestni zamenjavi je dovoljeno.

3. Na povprečno nabavno vrednost valutne pozicije vplivajo obrestne zamenjave v tuji valuti, kadar obstaja razlika med prejetimi plačili in izplačili. Saldo plačila, ki vodijo k prilivu, vplivajo na povprečno nabavno vrednost valute ob zapadlosti plačila.

4. Vsaka obrestna zamenjava je prevrednotena na dnevno tržno ceno in, če je potrebno, preračunana v eure po promptnem deviznem tečaju. Nerealizirani odhodki, preneseni v izkaz poslovnega izida ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme nerealiziranih prihodkov, razen če je instrument dospel ali odpoklican. Nerealizirani prihodki vrednotenja se knjižijo v dobro računa vrednotenja.

5. Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

Člen 18

Nestandardizirane terminske pogodbe o obrestni meri

1. Nestandardizirane terminske pogodbe o obrestni meri se evidentirajo ob sklenitvi posla na zabilančne račune.

2. Znesek nadomestila, ki ga ena stranka plača drugi na datum poravnave, se knjiži na datum poravnave v izkaz poslovnega izida. Plačila se časovno ne razmejijo.

3. Pri nestandardiziranih terminskih pogodbah o obrestni meri v tuji valuti pride do vpliva na povprečno nabavno vrednost pozicije te valute v kompenzacijskem plačilu. Kompenzacijsko plačilo se preračuna v eure po promptnem tečaju na datum poravnave. Saldo plačila, ki vodi k prilivu, vpliva na povprečno nabavno vrednost valute ob zapadlosti plačila.

4. Vse nestandardizirane terminske pogodbe o obrestni meri so prevrednotene na dnevno tržno ceno in, če je potrebno, preračunane v eure po promptnem deviznem tečaju. Nerealizirani odhodki, preneseni v izkaz poslovnega izida ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme nerealiziranih prihodkov, razen če je instrument dospel ali odpoklican. Nerealizirani prihodki vrednotenja se knjižijo v dobro računa vrednotenja.

5. Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

Člen 19

Terminske transakcije z vrednostnimi papirji

Terminske transakcije z vrednostnimi papirji se lahko evidentirajo v skladu z eno od naslednjih dveh metod:

Metoda A:

(a) terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo na zabilančne račune od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po terminski ceni terminske transakcije;

(b) povprečna nabavna vrednost imetja vrednostnega papirja, s katerim se trguje, ostane nespremenjena do poravnave; učinki terminskih prodaj na prihodke in odhodke se izračunajo na datum poravnave;

(c) na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo in morebitno stanje na računu vrednotenja se knjiži v izkaz poslovnega izida. Kupljeni vrednostni papir se evidentira z uporabo promptne cene na dan dospelosti (dejanska tržna cena), medtem ko se razlika glede na izvirno terminsko ceno prizna kot realizirani prihodek ali odhodek;

(d) pri vrednostnih papirjih, denominiranih v tuji valuti, se povprečna nabavna vrednost neto valutne pozicije ne spremeni, če ECB/NCB že ima pozicijo v tej valuti. Če je terminsko kupljena obveznica denominirana v valuti, v kateri ECB/NCB nima pozicije, tako da je nujno kupiti zadevno valuto, se uporabljajo pravila za nakup tujih valut v skladu s členom 12(3)(d);

(e) terminske pozicije se vrednotijo na ločeni osnovi glede na terminsko tržno ceno za preostali čas trajanja transakcije. Odhodek vrednotenja ob koncu leta bremeni izkaz poslovnega izida, prihodek vrednotenja pa se knjiži na račun vrednotenja. Nerealizirani odhodki, izkazani v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme nerealiziranih prihodkov, razen če je instrument dospel ali odpoklican.

Metoda B:

(a) terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo na zabilančne račune od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po terminski ceni terminske transakcije. Na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo;

(b) na koncu četrtletja se izvede prevrednotenje vrednostnega papirja na osnovi neto pozicije, ki izhaja iz bilance stanja, in prodaj tega vrednostnega papirja, evidentiranih na zabilančnih računih. Znesek vrednotenja je enak razliki med navedeno neto pozicijo, vrednoteno po ceni prevrednotenja, in isto pozicijo, vrednoteno po povprečni nabavni vrednosti bilančne pozicije. Na koncu četrtletja so terminski nakupi predmet procesa prevrednotenja iz člena 7. Rezultat vrednotenja je enak razliki med promptno ceno in povprečno nabavno vrednostjo nakupnih obveznosti;

(c) rezultat terminske prodaje se evidentira v poslovnem letu, v katerem je bila prevzeta obveznost. Ta rezultat je enak razliki med začetno terminsko ceno in povprečno nabavno vrednostjo bilančne pozicije ali povprečno nabavno vrednostjo zabilančnih nakupnih obveznosti, če je bilančna pozicija ob času prodaje nezadostna.

POGLAVJE V

OBVEZNOSTI GLEDE POROČANJA

Člen 20

Oblike poročanja

1. NCB poročajo podatke ECB za namene finančnega poročanja v Eurosistemu v skladu z zahtevami, ki jih je sprejel Svet ECB.

2. Oblike poročanja Eurosistema so skladne s to smernico in vključujejo vse postavke, določene v Prilogi IV. Vsebina postavk, ki se vključijo v različne oblike bilance stanja, je prav tako opisana v Prilogi IV.

3. Oblike različnih objavljenih računovodskih izkazov so določene v naslednjih prilogah:

(a) objavljen konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema ob koncu četrtletja v Prilogi V;

(b) objavljen konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema med četrtletjem v Prilogi VI;

(c) konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema v Prilogi VII.

POGLAVJE VI

LETNE OBJAVLJENE BILANCE STANJA IN IZKAZI POSLOVNEGA IZIDA

Člen 21

Objavljene bilance stanja in izkazi poslovnega izida

Priporočeno je, da NCB uskladijo svoje objavljene letne bilance stanja in izkaze poslovnega izida v skladu s prilogama VIII in IX.

POGLAVJE VII

PRAVILA KONSOLIDACIJE

Člen 22

Splošna pravila konsolidacije

1. Konsolidirane bilance stanja Eurosistema obsegajo vse postavke iz bilanc stanja ECB in NCB.

2. Konsolidirane bilance stanja Eurosistema izdela ECB, upoštevajoč potrebo po enotnih računovodskih načelih in metodah, potrebo po sovpadajočih finančnih obdobjih v Eurosistemu, konsolidacijska usklajevanja, ki izhajajo iz transakcij in pozicij znotraj Eurosistema, ter obrazložitev sprememb v sestavi Eurosistema.

3. Posamezne postavke bilance stanja, razen saldov znotraj Eurosistema, ki pripadajo NCB in ECB, se združijo v konsolidacijske namene.

4. Stanja na računih NCB in ECB pri tretjih strankah se v procesu konsolidacije evidentirajo v bruto znesku.

5. Saldi znotraj Eurosistema se prikažejo v bilancah stanja ECB in NCB, kakor je opisano v Prilogi IV.

6. Upošteva se doslednost med poročili v procesu konsolidacije. Vsi računovodski izkazi Eurosistema se pripravljajo na podobni osnovi z uporabo enakih konsolidacijskih metod in postopkov.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Razvoj, uporaba in razlaga pravil

1. Odbor za računovodstvo in denarne prihodke (AMICO) prek Izvršilnega odbora svetuje Svetu ECB glede razvoja, uporabe in izvajanja računovodskih pravil in pravil poročanja ESCB.

2. Pri razlagi te smernice se upoštevajo pripravljalno delo, računovodska načela, ki jih uskladi zakonodaja Skupnosti, in splošno priznani mednarodni računovodski standardi.

Člen 24

Razveljavitev

Smernica ECB/2000/18 se s tem razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno smernico se razlagajo kakor sklicevanja na to smernico.

Člen 25

Končne določbe

1. Ta smernica začne veljati 1. januarja 2003.

2. Ne glede na prejšnji odstavek se ta smernica uporablja tudi za obliko konsolidirane letne bilance stanja Eurosistema na dan 31. decembra 2002 in za priporočeno obliko letnih bilanc stanja NCB na dan 31. decembra 2002 s pridržkom, da so nacionalni bankovci, ki so še vedno v obtoku dne 31. decembra 2002, evidentirani v postavki "bankovci v obtoku" v bilanci stanja. Uporablja se tudi za pravila razkritja v zvezi z eurobankovci v obtoku, obrestovanjem neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, ter denarnimi prihodki.

3. Ta smernica je naslovljena na NCB.

Ta smernica je objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 5. decembra 2002

V imenu Sveta ECB

Predsednik

Willem F. Duisenberg

[1] UL L 33, 2.2.2001, str. 21.

[2] UL L 337, 20.12.2001, str. 52.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

RAČUNOVODSKI IZKAZI ZA EUROSISTEM

Vrsta poročila | Interno/objavljeno | Zakonska podlaga | Namen poročila |

1Dnevni računovodski izkaz Eurosistema | Interno | Je ni | V glavnem za namene upravljanja likvidnosti (za izvajanje člena 12.1 Statuta) Del podatkov iz dnevnega računovodskega izkaza se uporabi za izračun denarnega prihodka |

2Razčlenjen tedenski računovodski izkaz | Interno | Je ni | Osnova za izdelavo konsolidiranega tedenskega računovodskega izkaza Eurosistema |

3Konsolidiran tedenski računovodski izkaz Eurosistema | Objavljeno | Člen 15.2 Statuta | Konsolidiran računovodski izkaz za monetarno in ekonomsko analizo (konsolidiran tedenski računovodski izkaz Eurosistema se pridobi iz dnevnega računovodskega izkaza na dan poročanja) |

4Mesečna in četrtletna finančna informacija Eurosistema | Objavljeno in interno | Statistični predpisi, v skladu s katerimi morajo MFI dostavljati podatke | Statistična analiza |

5Konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema | Objavljeno | Člen 26.3 Statuta | Konsolidirana bilanca stanja za analitične in operativne namene |

6Dnevno razčlenjeno poročanje tokov in saldov TARGET za ESCB | Interno | Je ni | Pregled transakcij TARGET v ESCB |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

GLOSAR

Amortizacija pomeni sistematično zmanjševanje premije/diskonta na računih ali vrednosti sredstev v določenem časovnem obdobju.

Sredstvo pomeni vir, ki ga nadzoruje podjetje kot rezultat preteklih dogodkov in iz katerega se pričakuje pritok prihodnjih ekonomskih koristi v podjetje.

Program avtomatiziranega posojanja vrednostnih papirjev (ASLP) pomeni finančno operacijo, ki združuje transakcije začasnega nakupa in prodaje, ko se posebno zavarovanje posodi nasproti splošnemu zavarovanju. Kot rezultat teh transakcij posojanja in izposojanja se ustvarja prihodek zaradi različnih reodkupnih tečajev obeh transakcij (tj. prejeta marža). Operacija se lahko izvede po lastniškem programu, tj., banka, ki ta program ponuja, je sama končna nasprotna stranka, ali pa po posredniškem programu, tj., banka, ki ta program ponuja, deluje le kot posrednik, končna nasprotna stranka pa je ustanova, s katero se sklenejo posli posojanja vrednostnih papirjev.

Povprečna nabavna vrednost pomeni metodo drsečega ali tehtanega povprečja, pri kateri se vrednost vsakega nakupa doda obstoječi knjigovodski vrednosti, da se dobi nova tehtana povprečna nabavna vrednost.

Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave pomeni računovodski pristop, po katerem so poslovni dogodki evidentirani na datum poravnave.

Čista cena pomeni transakcijsko ceno, ki ne vključuje popusta/natečenih obresti, vključuje pa transakcijske stroške, ki predstavljajo del cene.

Diskont pomeni razliko med nominalno vrednostjo vrednostnega papirja in njegovo ceno, če je ta cena nižja od nominalne vrednosti.

Diskontni vrednostni papir pomeni sredstvo, ki ne prinaša kuponskih obresti, njegov donos pa izhaja iz zvišanja vrednosti kapitala, ker je sredstvo izdano ali kupljeno z diskontom.

Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla pomeni računovodski pristop, pri katerem se posli knjižijo na datum transakcije.

Lastniški instrumenti pomenijo vrednostne papirje, ki prinašajo dividende (delnice podjetij ter vrednostni papirji, ki pričajo o naložbi v delniški sklad).

Finančno sredstvo pomeni katero koli sredstvo, ki je: (i) gotovina; ali (ii) pogodbena pravica do prejetja gotovine ali drugega finančnega instrumenta od drugega podjetja; ali (iii) pogodbena pravica do izmenjave finančnih instrumentov z drugim podjetjem pod potencialno ugodnimi pogoji; ali (iv) lastniški instrument drugega podjetja.

Finančna obveznost pomeni katero koli obveznost, ki predstavlja zakonsko obveznost predati gotovino ali drug finančni instrument drugemu podjetju ali izmenjati finančne instrumente z drugim podjetjem pod potencialno neugodnimi pogoji.

Imetje v tuji valuti pomeni neto pozicijo v zadevni valuti. Pri tej opredelitvi se posebne pravice črpanja (SDR) razumejo kot ločena valuta.

Terminski posel v tuji valuti pomeni pogodbo, pri kateri se na določen dan sklene dogovor o dokončnem nakupu ali prodaji določenega zneska v tuji valuti za drugo valuto, običajno domačo, po določeni ceni, znesek pa se preda na določen datum v prihodnosti, več kakor dva delovna dneva po sklenitvi pogodbe. Ta terminski menjalni tečaj je sestavljen iz tedaj veljavnega promptnega tečaja, plus/minus dogovorjena premija/diskont.

Valutna zamenjava pomeni hkratni promptni nakup/prodajo ene valute za drugo (operacija na kratki rok) in terminsko prodajo/nakup enakega zneska te valute za drugo valuto (operacija na dolgi rok).

Nestandardizirana terminska pogodba o obrestni meri pomeni pogodbo, s katero se dve stranki dogovorita o obrestni meri za hipotetični depozit z določeno zapadlostjo na določeni datum v prihodnosti. Na datum poravnave ena stranka plača nadomestilo drugi, odvisno od razlike med pogodbeno obrestno mero in tržno obrestno mero na datum poravnave.

Terminske transakcije z vrednostnimi papirji pomenijo pogodbe, s katerimi se trguje na prostem trgu, v katerih se na datum pogodbe doseže dogovor o nakupu ali prodaji obrestnega instrumenta (običajno obveznice ali menice) po določeni ceni z dostavo na datum v prihodnosti.

Standardizirana terminska pogodba o obrestni meri pomeni terminsko pogodbo, s katero se trguje na borzi. Pri taki pogodbi se na datum pogodbe sklene dogovor o nakupu ali prodaji obrestnega instrumenta, npr. obveznice, po določeni ceni, z dostavo na datum v prihodnosti. Običajno ne pride do fizične dostave; pogodba se običajno realizira pred dogovorjeno dospelostjo.

Notranja stopnja donosa pomeni diskontno stopnjo, pri kateri je knjigovodska vrednost vrednostnega papirja enaka trenutni vrednosti prihodnjega denarnega toka.

(Medvalutna) zamenjava obrestnih mer pomeni pogodbeni dogovor o izmenjavi denarnih tokov, ki predstavljajo tokove periodičnih obrestnih izplačil z nasprotno stranko, bodisi v eni valuti ali dveh različnih valutah.

Interlinking pomeni tehnično infrastrukturo, določene značilnosti in postopke, ki so nameščeni v ali predstavljajo prilagoditve posameznega nacionalnega sistema BPRČ in plačilnega mehanizma ECB (EPM) zaradi obdelave plačil prek meje v sistemu TARGET.

Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (ISIN) pomeni številko, ki jo izda zadevni pristojni izdajateljski organ.

Obveznost pomeni sedanjo obveznost podjetja, ki izhaja iz preteklih dogodkov, poravnava katere naj bi povzročila odtok virov, ki predstavljajo ekonomske koristi, iz podjetja.

Tržna cena pomeni ceno, ki se navaja za zlato, tujo valuto ali vrednostne papirje, ter običajno ne vključuje natečenih ali vrnjenih obresti, bodisi na organiziranem trgu, npr. borzi, ali na neorganiziranem trgu, npr. prostem trgu.

Datum dospelosti pomeni datum, na katerega nominalna vrednost/glavnica zapade in je v celoti izplačljiva imetniku.

Srednja tržna cena pomeni srednjo točko med prodajno in nakupno ceno za vrednostni papir, ki temelji na kotacijah za transakcije normalnega tržnega obsega priznanih vzdrževalcev trga ali priznanih borz in ki se uporablja pri četrtletnem postopku prevrednotenja.

Srednji tržni tečaj pomeni dnevne dogovorjene tečaje ECB ob 14.15, ki se uporabljajo pri četrtletnem postopku prevrednotenja.

Premija pomeni razliko med nominalno vrednostjo vrednostnega papirja in njegovo ceno, kadar je ta cena višja od nominalne vrednosti.

Rezervacije pomenijo zneske, izločene pred ugotovitvijo dobička ali izgube, za zavarovanje pred kakršno koli znano ali predvideno obveznostjo ali tveganjem, katerega stroškov ni mogoče natančno določiti (glej Rezerve). Rezervacije za prihodnje obveznosti in stroški se ne smejo uporabiti za popravek vrednosti sredstev.

Realizirani prihodki/odhodki pomenijo prihodke/odhodke, ki izhajajo iz razlike med prodajno ceno bilančne postavke in njeno popravljeno nabavno vrednostjo.

Rezerve pomenijo znesek, izločen iz dobička, ki se lahko razdeli in ki ni namenjen za poravnavo neke določene obveznosti, nepredvidenega izdatka ali pričakovanega zmanjšanja vrednosti sredstev, za katerega je znano, da obstaja na datum bilance stanja.

Računi vrednotenja pomenijo račune bilance stanja za evidentiranje razlike v vrednosti sredstva ali obveznosti med popravljeno nabavno vrednostjo sredstva/obveznosti in njenim vrednotenjem po tržni ceni na koncu obdobja, ko je navedena vrednost višja od nabavne vrednosti sredstev in ko je tržna cena nižja od nabavne vrednosti obveznosti. Vključujejo razlike v kotaciji cen in/ali tržnih menjalnih tečajih.

Pogodba o povratni prodaji in povratnem nakupu je pogodba, po kateri se imetnik gotovine strinja s tem, da kupi sredstvo ter obenem s tem, da ga povratno proda za dogovorjeno ceno na zahtevo ali po poteku določenega časa ali ob nekem nepredvidenem dogodku. Včasih je povratna transakcija dogovorjena prek tretje stranke (tristranski povratni posel).

Povratna transakcija pomeni operacijo, pri kateri centralna banka kupi (povratna prodaja) ali proda (povratni nakup) sredstva v skladu s pogodbo o povratnem nakupu ali izvede kreditne posle z zavarovanjem.

Poravnava pomeni dejanje, ki odpravi obveznosti v zvezi s prenosi denarja ali sredstev med dvema ali več strankami. V okviru transakcij znotraj Eurosistema se poravnava nanaša na izničenje neto saldov, ki izhajajo iz transakcij znotraj Eurosistema, ter zahteva prenos sredstev.

Datum poravnave pomeni datum, na katerega je končen in nepreklicen prenos vrednosti evidentiran v poslovnih knjigah zadevne poravnalne institucije. Poravnava je lahko takojšnja (v realnem času), v istem dnevu (ob koncu dneva) ali na dogovorjeni datum po datumu sprejetja obveznosti.

Linearna amortizacija pomeni, da je amortizacija po določenem obdobju določena tako, da delimo nabavno vrednost sredstva, po odbitku ocenjene preostale vrednosti, z ocenjeno dobo koristnosti sredstva v razmerju glede na zadevno časovno obdobje.

TARGET pomeni Transevropski avtomatizirani ekspresni transferni sistem bruto poravnav v realnem času, sestavljen iz enega sistema bruto poravnav v realnem času (BPRČ sistem) v vsaki izmed NCB, EPM in interlinking.

Transakcijski stroški pomenijo stroške, ki so prepoznavni kot navezujoči se na določeno transakcijo.

Transakcijska cena pomeni ceno, o kateri se dogovorita stranki ob sklenitvi pogodbe.

Nerealizirani prihodki/odhodki pomenijo prihodke/odhodke, izhajajoče iz prevrednotenja sredstev v primerjavi s popravljeno nabavno vrednostjo teh sredstev.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

OPIS PRISTOPA EVIDENTIRANJA POSLOVNIH DOGODKOV NA DATUM SKLENITVE POSLA

1. Evidentiranje na datum sklenitve posla za (i) transakcije v tuji valuti in (ii) nakupe in prodajo vrednostnih papirjev (standardni pristop)

Transakcije se evidentirajo na zabilančne račune na datum sklenitve posla. Na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo, transakcije pa se knjižijo na račune bilance stanja.

Valutna pozicija in/ali pozicija vrednostnih papirjev se spremenita na datum sklenitve posla. Kot posledica se realizirani prihodki in odhodki, ki izhajajo iz neto prodaje, prav tako izračunajo in knjižijo na datum sklenitve posla. Neto nakupi tuje valute vplivajo na povprečno nabavno vrednost valutnega imetja, nakup vrednostnega papirja pa vpliva na povprečno ceno tega vrednostnega papirja na datum sklenitve posla.

2. Dnevno knjiženje natečenih obresti, vključno s premijami in diskonti

Natečene obresti, premije ali diskonti v zvezi s finančnimi instrumenti, denominiranimi v tuji valuti, se izračunajo in knjižijo dnevno, neodvisno od dejanskega denarnega toka. To pomeni, da pride do spremembe valutne pozicije ob knjiženju navedenih natečenih obresti, v nasprotju s primerom, ko so obresti prejete ali plačane [1].

1 (evidentiranje na datum sklenitve posla):

Za izvajanje evidentiranja na datum sklenitve posla sta določeni dve metodi:

- "standardni pristop" in

- "alternativni pristop".

"Alternativni pristop" vključuje naslednje elemente: v nasprotju s "standardnim pristopom" tu ni dnevnih zabilančnih knjiženj dogovorjenih transakcij, ki so poravnane pozneje. Priznavanje realiziranih prihodkov ter izračun novih povprečnih nabavnih vrednosti (pri nakupih tujih valut) in povprečnih cen (pri nakupih vrednostnih papirjev) se opravi na datum poravnave [2].

Za transakcije, dogovorjene v enem letu, zapadle pa v naslednjem, priznavanje prihodkov poteka v skladu s "standardnim pristopom". To pomeni, da bi realizirani učinki od prodaje vplivali na izkaz poslovnega izida v letu, v katerem je transakcija dogovorjena, nakupi bi spremenili povprečne tečaje/ceno imetja v letu, v katerem je transakcija dogovorjena. Vendar pa zabilančni vnosi niso potrebni.

Tabela, ki sledi, kaže glavne značilnosti obeh metod, razvitih za posamezne instrumente v tuji valuti in za vrednostne papirje.

EVIDENTIRANJE NA DATUM SKLENITVE POSLA |

"Standardni pristop" | "Alternativni pristop" |

Promptne transakcije v TV- obravnavanje med letom

Nakupi TV so knjiženi zabilančno na datum sklenitve posla in vplivajo na povprečno nabavno vrednost valutne pozicije od tega dne naprej. | Nakupi TV so knjiženi v bilanci stanja na datum poravnave ter vplivajo na povprečno nabavno vrednost valutne pozicije od tega datuma naprej. |

Prihodki in odhodki iz prodaje se štejejo za realizirane na datum transakcije/sklenitve posla. Na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo, opravijo se bilančne knjižbe. | Prihodki in odhodki iz prodaje se štejejo za realizirane na datum poravnave. Na datum sklenitve posla se ne opravi nobena bilančna knjigovodska knjižba. |

Terminske transakcije v TV - obravnavanje med letom

Obravnavajo se enako, kakor je opisano zgoraj za promptne transakcije, evidentirajo pa se po promptnem tečaju transakcije. | Nakupi TV so knjiženi zabilančno na datum valutacije transakcije po promptnem tečaju transakcije ter vplivajo na povprečno nabavno vrednost valutne pozicije od tega datuma naprej. Prodaje TV so knjižene zabilančno na datum valutacije transakcije. Prihodki in odhodki se štejejo za realizirane na datum valutacije transakcije. Na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo, opravijo se bilančne knjižbe. Za obravnavo ob koncu obdobja, glej spodaj pod Promptne in terminske transakcije v TV, ki segajo čez konec obdobja. |

Promptne in terminske transakcije s TV, začete v letu 1, z datumom valutacije transakcije v letu 2

Noben poseben dogovor ni potreben, ker so transakcije knjižene na datum sklenitve posla, prav tako so na ta datum priznani prihodki in odhodki. | Naj bi se obravnavalo enako kakor pri standardnem pristopu: prodaja TV se knjiži zabilančno v letu 1 z namenom poročanja realiziranih pozitivnih in negativnih tečajnih razlik v finančnem letu, v katerem je transakcija dogovorjena,kupljene TV se knjižijo zabilančno v letu 1 in vplivajo na povprečno nabavno vrednost valutne pozicije od tega datuma naprej,prevrednotenje valutnega imetja ob koncu leta mora upoštevati neto nakupe/prodaje z datumom valutacije v naslednjem poslovnem letu. |

Standardizirane terminske pogodbe o obrestni meri v tujih valutah

Gibljiva kritja, denominirana v tujih valutah, dnevno vplivajo na valutno pozicijo (kadar do njih pride). Prihodki in odhodki se prav tako dnevno štejejo za realizirane. | Enaka rešitev, kakor je opisana v "Standardnem pristopu". |

Transakcije z vrednostnimi papirji - obravnava med letom

Nakupi in prodaje se priznajo zabilančno na datum sklenitve posla. Na ta datum se priznajo tudi prihodki in odhodki, na datum sklenitve posla pride tudi do vpliva na povprečno nabavno vrednost. Na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo, opravijo se bilančne knjižbe (tj. enaka obravnava kot pri promptnih transakcijah v TV). | Vse transakcije se knjižijo na datum poravnave (toda glej spodaj za obravnavo ob koncu obdobij). Posledica je vpliv na povprečne nabavne cene (pri nakupih) in priznavanje prihodkov/odhodkov (pri prodajah) na datum poravnave. |

Transakcije z vrednostnimi papirji, začete v letu 1, z datumom valutacije transakcije v letu 2

Ne zahteva se nobena posebna obravnava, ker so transakcije in posledice že knjižene na datum sklenitve posla. | Realizirani prihodki in odhodki se priznajo v letu 1 ob koncu obdobja (tj. enaka obravnava kakor pri promptnih poslih v TV) in nakupi vplivajo na izračun povprečnega tečaja ter so vključeni v postopek prevrednotenja ob koncu leta. |

2 (dnevno knjiženje natečenih obresti/premij ali diskontov):

Spodnja tabela ponazarja vpliv dnevnega knjiženja natečenih obresti na imetje tuje valute (npr. obveznosti za obresti in amortizirane premije/diskonti):

DNEVNO KNJIŽENJE NATEČENIH OBRESTI (KOT DEL PRISTOPA EVIDENTIRANJA POSLOVNIH DOGODKOV NA DATUM SKLENITVE POSLA)

Natečene obresti za instrumente, denominirane v TV, se izračunajo in knjižijo dnevno po srednjem dnevnem tržnem menjalnem tečaju.

Vpliv na imetje TV

Natečene obresti vplivajo na valutno pozicijo ob knjiženju, brez poznejše stornacije. Razmejitev se zapre ob dejanskem prejemu/izplačilu gotovine. Na datum poravnave tako ni nikakršnega vpliva na valutno pozicijo, saj so natečene obresti vključene v pozicijo, ki se periodično vrednoti.

[1] Določena sta dva pristopa za priznavanje obračunanih in še neplačanih obresti. Prvi je "pristop koledarskega dne", ko se obračunane in še neplačane obresti knjižijo na vsak koledarski dan, ne glede na to, ali je to konec tedna, praznik ali delovni dan. Drugi pristop je "pristop delovnega dne", ko se obračunane in še neplačane obresti knjižijo le ob delovnih dnevih. Noben od pristopov nima prednosti. Vendar če zadnji dan v letu ni delovni dan, mora biti vključen v izračun obračunanih in še neplačanih obresti ne glede na uporabljeni pristop.

[2] Pri terminskih transakcijah v tuji valuti se valutno imetje spremeni na promptni datum (tj. običajno dva dni po datumu sklenitve posla).

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA

SREDSTVA

Bilančna postavka | Kategorizacija vsebin bilančnih postavk | Načelo vrednotenja | Obseg uporabe | |

| | |

1. | 1. | Zlato in terjatve v zlatu | Materializirano zlato (tj. palice, kovanci, ploščice, zrna) v skladišču ali "na poti". Nematerializirano zlato, kot so vpogledne vloge v zlatu (nerazporejeni računi), vezane vloge in terjatve v zlatu, ki izhajajo iz naslednjih transakcij: operacije prilagajanja navzgor ali navzdol in zlate zamenjave glede na lokacijo ali glede na čistost, kjer obstaja razlika več kakor en delovni dan med sprostitvijo in prejetjem. | Tržna vrednost | Obvezna |

2. | 2. | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Terjatve do strank, ki niso rezidenti euroobmočja (vključno z mednarodnimi ali nadnacionalnimi institucijami in centralnimi bankami zunaj euroobmočja), denominirane v tuji valuti. | | |

2.1 | 2.1 | Terjatve do IMF | (a)Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto)Nacionalna kvota, zmanjšana za stanje v eurih, ki je na voljo IMF. (Račun IMF št. 2 (račun v eurih za administrativne stroške) je lahko vključen v to pozicijo ali pod postavko "Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih"). | (a)Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto)Nominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju | Obvezna |

(b)Posebne pravice črpanjaImetja posebnih pravic črpanja (bruto). | (b)Posebne pravice črpanjaNominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju. | Obvezna |

(c)Druge terjatveSplošni sporazumi o kreditiranju (GAB), posojila v skladu s posebnimi posojilnimi pogodbami, depoziti v okviru Pomoči za zmanjšanje revščine in rast (PRGF). | (c)Druge terjatveNominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju. | Obvezna |

2.2 | 2.2 | Računi pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva | (a)Računi pri bankah zunaj euroobmočjaTekoči računi, vezane vloge, sredstva na vpogled, transakcije začasnih prodaj. | (a)Računi pri bankah zunaj euroobmočjaNominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju. | Obvezna |

(b)Naložbe v vrednostne papirje (razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležb in drugih vrednostnih papirjev pod postavko sredstev "Druga finančna sredstva") zunaj euroobmočjaTržne menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, vsi izdani s strani nerezidentov euroobmočja | (b)Vrednostni papirji (tržni)Tržna cena in menjalni tečaj | Obvezna |

(c)Zunanja posojila (vloge)Posojila nerezidentom euroobmočja in netržni vrednostni papirji (razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležb in drugih vrednostnih papirjev pod postavko sredstev "Druga finančna sredstva"), ki jih izdajo nerezidenti euroobmočja | (c)Zunanja posojilaVloge po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti; oboje preračunano po tržnem menjalnem tečaju | Obvezna |

(d)Druga zunanja sredstvaBankovci in kovanci zunaj euroobmočja | (d)Druga zunanja sredstvaNominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju | Obvezna |

3. | 3. | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | (a)Vrednostni papirjiTržne menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga (razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležb in drugih vrednostnih papirjev pod postavko sredstev "Druga finančna sredstva") | (a)Vrednostni papirji (tržni)Tržna cena in tržni menjalni tečaj | Obvezna |

(b)Druge terjatveNetržni vrednostni papirji (razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležb in drugih vrednostnih papirjev pod postavko sredstev "Druga finančna sredstva"), posojila, vloge, transakcije začasnih prodaj, razna posojila | (b)Druge terjatveVloge po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti; oboje preračunano po tržnem menjalnem tečaju | Obvezna |

4. | 4. | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | | | |

4.1 | 4.1 | Računi pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila | (a)Računi pri bankah zunaj euroobmočjaTekoči računi, vezane vloge, sredstva na vpogled. Transakcije začasnih prodaj v povezavi z upravljanjem z vrednostnimi papirji, denominirani v eurih | (a)Računi pri bankah zunaj euroobmočjaNominalna vrednost | Obvezna |

(b)Naložbe v vrednostne papirje (razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležb in drugih vrednostnih papirjev pod postavko sredstev "Druga finančna sredstva") zunaj euroobmočjaTržne menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, vsi izdani s strani nerezidentov euroobmočja | (b)Tržni vrednostni papirjiTržna cena | Obvezna |

(c)Posojila zunaj euroobmočjaPosojila nerezidentom euroobmočja in netržni vrednostni papirji, izdani s strani nerezidentov euroobmočja | (c)Posojila zunaj euroobmočjaDepoziti po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti | Obvezna |

(d)Vrednostni papirji,ki jih izdajo subjekti zunaj euroobmočjaVrednostni papirji, ki jih izdajo nadnacionalne ali mednarodne organizacije, npr. EIB, ne glede na njihovo geografsko lokacijo | (d)Vrednostni papirji, ki jih izdajo subjekti zunaj euroobmočjaTržna cena | Obvezna |

4.2 | 4.2 | Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II | Posojila v skladu s pogoji ERM II | Nominalna vrednost | Obvezna |

5. | 5. | Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami monetarne politike, denominirana v eurih | Postavke 5.1 do 5.5: transakcije v skladu z ustreznimi instrumenti monetarne politike, opisane v dokumentu "Enotna monetarna politika euroobmočja: Splošna dokumentacija o instrumentih in postopkih monetarne politike Eurosistema" | | |

5.1 | 5.1 | Operacije glavnega refinanciranja | Redne povratne transakcije za zagotavljanje likvidnosti s tedensko frekvenco in običajno z dospelostjo dveh tednov | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) | Obvezna |

5.2 | 5.2 | Operacije dolgoročnejšega refinanciranja | Redne povratne transakcije za zagotavljanje likvidnosti z mesečno frekvenco in običajno z dospelostjo treh mesecev | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) | Obvezna |

5.3 | 5.3 | Povratne operacije finega uravnavanja | Povratne transakcije, izvedene kot ad hoc transakcije za namene finega uravnavanja | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) | Obvezna |

5.4 | 5.4 | Strukturne povratne operacije | Povratne transakcije s ciljem prilagoditve strukturne pozicije Eurosistema nasproti finančnemu sektorju | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) | Obvezna |

5.5 | 5.5 | Ponudba mejnega posojanja | Likvidnostno posojilo čez noč po vnaprej določeni obrestni meri glede na ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev (odprta ponudba) | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) | Obvezna |

5.6 | 5.6 | Krediti v povezavi s pozivi h kritju | Dodatni kredit kreditnim institucijam, ki izhaja iz povečanja vrednosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev glede na druge kredite tem kreditnim institucijam | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost | Obvezna |

6. | 6. | Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih | Tekoči računi, vezane vloge, sredstva na vpogled, transakcije začasnih prodaj v povezavi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev pod postavko sredstev "Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih" (vključno s transakcijami, ki izhajajo iz pretvorbe bivših rezerv euroobmočja v tuji valuti) in druge terjatve. Korespondenčni računi pri tujih kreditnih institucijah z euroobmočja. Druge terjatve in operacije, ki niso povezane z operacijami monetarne politike Eurosistema. Kakršnekoli terjatve, izhajajoče iz operacij monetarne politike, katerih pobudnica je NCB pred pridružitvijo Eurosistemu | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost | Obvezna |

7. | 7. | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih | Tržni vrednostni papirji (so povezani z ali ustrezni za namene monetarne politike, razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležb in drugih vrednostnih papirjev pod postavko sredstev "Druga finančna sredstva"): menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga v lasti brez pridržkov (vključno z državnimi vrednostnimi papirji iz časa pred EMU), denominirani v eurih; dolžniški certifikati ECB, kupljeni za namene finega uravnavanja | Tržna cena | Obvezna |

8. | 8. | Javni dolg, denominiran v eurih | Terjatve do javnega sektorja iz časa pred EMU (netržni vrednostni papirji, posojila) | Vloge/posojila po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti | Obvezna |

— | 9. | Terjatve znotraj Eurosistema+ | | | |

— | 9.1 | Udeležba v ECB+ | Samo postavka bilance stanja NCB Delež vsake NCB v kapitalu ECB v skladu s Pogodbo in veljavnim ključem kapitala ter prispevki v skladu s členom 49.2 Statuta | Nabavna vrednost | Obvezna |

— | 9.2 | Terjatve, enakovredne prenosu deviznih rezerv+ | Samo postavka bilance stanja NCB Terjatve do ECB, denominirane v eurih, v povezavi z začetnim (in dodatnimi) prenosi deviznih rezerv v skladu z določbami Pogodbe | Nominalna vrednost (po odbitku oprostitev) | Obvezna |

— | 9.3 | Terjatve v povezavi z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB+ | Samo postavka bilance stanja ECB. Zadolžnice, izdane s strani NCB zaradi vzajemnega dogovora v povezavi z dolžniškimi certifikati ECB | Nominalna vrednost | Obvezna |

— | 9.4 | Neto terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema+ | Za NCB: neto terjatev v povezavi z uporabo ključa za razdelitev bankovcev (tj. vključno s saldi znotraj Eurosistema v povezavi z izdajanjem bankovcev s strani ECB), kompenzacijskim zneskom in njegovo izravnalno knjižbo, kakor jo opredeljuje Sklep ECB/2001/16 o razporeditvi denarnega prihodka NCB sodelujočih držav članic EMU za poslovno leto 2002. Za ECB: terjatev v zvezi z izdajanjem bankovcev s strani ECB v skladu s Sklepom ECB/2001/15 z dne 6. decembra 2001o izdajanju eurobankovcev | Nominalna vrednost | Obvezna |

— | 9.5 | Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)+ | (a)Neto terjatve, ki izhajajo iz stanj na računih TARGET in ustreznih računih NCB, tj. neto znesek terjatev in obveznosti (glej tudi postavko obveznosti "Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)") | (a)Nominalna vrednost | Obvezna |

(b)Terjatev zaradi razlike med denarnim prihodkom, ki se združi in ponovno razdeli. Velja samo za obdobje med knjiženjem denarnega prihodka kot dela postopkov ob koncu leta, in njegovo poravnavo na zadnji delovni dan v januarju vsakega leta | (b)Nominalna vrednost | Obvezna |

(c)Druge terjatve znotraj Eurosistema, do katerih lahko pride, vključno z vmesno razdelitvijo prihodkov ECB iz naslova eurobankovcev NCB-jem | (c)Nominalna vrednost | Obvezna |

9. | 10. | Neporavnane postavke | Stanja na prehodnih računih (terjatve), vključno z izdanimi čeki v obtoku | Nominalna vrednost | Obvezna |

9. | 11. | Druga sredstva | | | |

9. | 11.1 | Kovanci euroobmočja | Eurokovanci, če NCB ni zakonita izdajateljica | Nominalna vrednost | Obvezna |

9. | 11.2 | Opredmetena in neopredmetena stalna sredstva | Zemljišča in zgradbe, pohištvo in oprema (vključno z računalniško opremo), programska oprema | Amortizirana nabavna vrednost | Priporočena |

Amortizacijske stopnje: računalniki in strojna/programska oprema ter motorna vozila:4 letaoprema, pohištvo in poslopja v gradnji:10 letzgradba in kapitalizirani (glavni) stroški za obnovo opreme:25 let | |

Kapitalizacija izdatkov: zneskovno omejena (znesek, manjši od 10000 eurov brez DDV: kapitalizacije ni) | |

9. | 11.3 | Druga finančna sredstva | Lastniški instrumenti, udeležbe v drugih družbah in naložbe v hčerinske družbe. Investicijski portfelji v povezavi s pokojninskimi skladi in odpravninskimi načrti. Vrednostni papirji v lasti zaradi zakonskih zahtev in investicijskih dejavnosti za določen namen, izvedenih samostojno s strani NCB, kakor na primer upravljanje posebnega portfelja, ki ustreza kapitalu in rezervam, ter upravljanje posebnega portfelja kot trajne naložbe (finančne naložbe v osnovna sredstva). Transakcije začasne prodaje s kreditnimi institucijami v povezavi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev pod to postavko | (a)Tržni lastniški instrumentiTržna vrednost | Priporočena |

(b)Udeležbe v drugih družbah in nelikvidni lastniški vrednostni papirjiNabavna vrednost | Priporočena |

(c)Naložbe v hčerinske družbe ali pomembni deležiNeto vrednost sredstev | Priporočena |

(d)Vrednostni papirji (tržni)Tržna vrednost | Priporočena |

(e)Netržni vrednostni papirjiNabavna vrednost | Priporočena |

(f)Finančne naložbe v osnovna sredstvaNabavna vrednost | Priporočena |

Premije/diskonti so amortizirani. Za lastniške instrumente so podrobna pravila določena v členu 9 te smernice Priporočena | |

9. | 11.4 | Razlike vrednotenja zabilančnih instrumentov | Rezultati vrednotenja terminskih poslov v tuji valuti, valutnih zamenjav, standardiziranih terminskih pogodb o obrestni meri, finančnih zamenjav, nestandardiziranih terminskih pogodb o obrestni meri | Neto pozicija med terminskim in promptnim po tržnem menjalnem tečaju | Obvezna |

9. | 11.5 | Aktivne časovne razmejitve | Še ne dospeli prihodek, ki se nanaša na obdobje poročanja. Vnaprej plačani stroški in plačane natečene obresti | Nominalna vrednost, tuja valuta preračunana po tržnem menjalnem tečaju | Obvezna |

9. | 11.6 | Razno | Predujmi, posojila, druge manj pomembne postavke. Prehodni računi vrednotenja (bilančna postavka samo med letom: nerealizirani odhodki ob datumih prevrednotenja med letom, ki niso pokriti z ustreznimi računi vrednotenja pod postavko obveznosti "Računi vrednotenja"). Fiduciarna posojila. Naložbe v povezavi z depoziti v zlatu strank. Kovanci, denominirani v nacionalnih (euroobmočje) valutnih enotah | Nominalna vrednost/nabavna vrednost | Priporočena |

Prehodni računi vrednotenjaRazlika vrednotenja med povprečno nabavno in tržno vrednostjo, tuja valuta preračunana po tržnem tečaju | Prehodni računi vrednotenja:Obvezna |

Naložbe v povezavi z depoziti v zlatu strankTržna vrednost | Naložbe v povezavi z depoziti v zlatu strank:obvezna |

— | 12. | Presežek odhodkov nad prihodki tekočega leta | | Nominalna vrednost | Obvezna |

Bilančna postavka | Kategorizacija vsebin bilančnih postavk | Načelo vrednotenja | Obseg uporabe | |

| | |

1. | 1. | Bankovci v obtoku | Eurobankovci, plus/minus popravki v povezavi z uporabo ključa za razdelitev bankovcev | Nominalna vrednost | Obvezna |

2. | 2. | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v povezavi z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih | Postavke 2.1, 2.2, 2.3 in 2.5: vloge v eurih, kakor je opisano v dokumentu "Enotna monetarna politika v euroobmočju: Splošna dokumentacija o instrumentih in postopkih monetarne politike Eurosistema" | | |

2.1 | 2.1 | Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) | Računi kreditnih institucij v eurih, vključenih v seznam finančnih institucij, ki so obvezniki za izpolnjevanje obvezne rezerve v skladu s Statutom. Ta postavka vključuje predvsem račune, ki se vključujejo v izpolnjevanje obvezne rezerve | Nominalna vrednost | Obvezna |

2.2 | 2.2 | Deponiranje presežne likvidnosti | Vloge čez noč po vnaprej dogovorjeni obrestni meri (odprta ponudba) | Nominalna vrednost | Obvezna |

2.3 | 2.3 | Vezane vloge | Zbiranje z namenom umikanja likvidnosti zaradi operacij finega uravnavanja | Nominalna vrednost | Obvezna |

2.4 | 2.4 | Povratne operacije finega uravnavanja | Transakcije v povezavi z monetarno politiko z namenom umikanja likvidnosti | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) | Obvezna |

2.5 | 2.5 | Vloge v povezavi s pozivi h kritju | Vloge kreditnih institucij, ki izhajajo iz zmanjšanja vrednosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev glede na kredite tem kreditnim institucijam. | Nominalna vrednost | Obvezna |

3. | 3. | Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih | Transakcije začasnega nakupa v povezavi z istočasnimi transakcijami povratne prodaje za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev pod postavko sredstev "Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih". Druge operacije, ki niso povezane z operacijami monetarne politike Eurosistema. Tekoči računi kreditnih institucij niso vključeni | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) | Obvezna |

4. | 4. | Izdani dolžniški certifikati | Samo postavka bilance stanja ECB (za NCB prehodna postavka bilance stanja). Dolžniški certifikati, kakor je opisano v dokumentu "Enotna monetarna politika euroobmočja: Splošna dokumentacija o instrumentih in postopkih monetarne politike Eurosistema" Diskontni papirji, izdani z namenom umikanja likvidnosti | Nominalna vrednost | Obvezna |

5. | 5. | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | | | |

5.1 | 5.1 | Širši sektor države | Tekoči računi, vezane vloge, vloge na odpoklic | Nominalna vrednost | Obvezna |

5.2 | 5.2 | Druge obveznosti | Tekoči računi zaposlenih, podjetij in strank (vključno s finančnimi institucijami, ki niso obvezniki za izpolnjevanje obveznih rezerv - glej postavko obveznosti 2.1) itd.; vezane vloge, vloge na odpoklic | Nominalna vrednost | Obvezna |

6. | 6. | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | Tekoči računi, vezane vloge, vloge na odpoklic (vključno z računi za namene plačevanja in računi za upravljanje rezerv): drugih bank, centralnih bank, mednarodnih/nadna-cionalnih institucij (vključno s Komisijo Evropskih skupnosti); tekoči računi drugih vlagateljev. Transakcije začasnega nakupa v povezavi z istočasnimi transakcijami povratne prodaje za upravljanje z vrednostnimi papirji, denominiranimi v eurih. Stanja na računih TARGET nesodelujočih NCB | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) | Obvezna |

7. | 7. | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Tekoči računi, obveznosti iz transakcij začasnega nakupa; običajno transakcije investiranja sredstev v tuji valuti ali zlata | Nominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju | Obvezna |

8. | 8. | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | | | |

8.1 | 8.1 | Vloge, stanja in druge obveznosti | Tekoči računi. Obveznosti iz transakcij začasnega nakupa; običajno transakcije investiranja sredstev v tuji valuti ali zlata | Nominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju | Obvezna |

8.2 | 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II | Izposojanje v skladu s pogoji ERM II | Nominalna vrednost, preračun po tržnem menjalnem tečaju | Obvezna |

9. | 9. | Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF | Postavka, denominirana v SDR, ki kaže znesek SDR, ki jih IMF prvotno dodeli zadevni državi/NCB | Nominalna vrednost, preračun po tržnem tečaju | Obvezna |

— | 10. | Obveznosti znotraj Eurosistema+ | | | |

— | 10.1 | Obveznosti, ustrezne prenosu deviznih rezerv+ | Samo postavka bilance stanja ECB (denominirana v eurih) | Nominalna vrednost | Obvezna |

— | 10.2 | Obveznosti v povezavi z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB+ | Samo postavka bilance stanja NCB. Zadolžnice, izdane ECB zaradi vzajemnega dogovora v povezavi z dolžniškimi certifikati ECB | Nominalna vrednost | Obvezna |

— | 10.3 | Neto obveznosti v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema+ | Samo postavka bilance stanja NCB. Za NCB: neto obveznost v povezavi z uporabo ključa za razdelitev bankovcev, tj. vključno s stanji znotraj Eurosistema v povezavi z izdajanjem bankovcev s strani ECB, kompenzacijskim zneskom in njegovo izravnalno knjižbo, kakor ga opredeljuje Sklep ECB/2001/16 o razporeditvi denarnega prihodka NCB sodelujočih držav članic EMU za poslovno leto 2002 | Nominalna vrednost | Obvezna |

— | 10.4 | Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)+ | (a)Neto obveznosti, ki izhajajo iz stanj na računih TARGET in ustreznih računih NCB, tj. neto znesek terjatev in obveznosti (glej tudi postavko sredstev "Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)") | (a)Nominalna vrednost | Obvezna |

(b)Obveznosti zaradi razlike med denarnim prihodkom, ki se združi in ponovno razdeli. Velja samo za obdobje med knjiženjem denarnega prihodka kot dela postopkov ob koncu leta, in njegovo poravnavo na zadnji delovni dan v januarju vsakega leta | (b)Nominalna vrednost | Obvezna |

(c)Druge obveznosti znotraj Eurosistema, do katerih lahko pride, vključno z vmesno razdelitvijo prihodkov ECB iz naslova eurobankovcev NCB-jem | (c)Nominalna vrednost | Obvezna |

10. | 11. | Neporavnane postavke | Stanja na prehodnih računih (obveznosti), vključno z neporavnanimi kreditnimi transferji | Nominalna vrednost | Obvezna |

10. | 12. | Druge obveznosti | | | |

10. | 12.1 | Razlike vrednotenja zabilančnih instrumentov | Rezultati vrednotenja terminskih poslov v tuji valuti, valutnih zamenjav, standardiziranih terminskih pogodb o obrestni meri, finančnih zamenjav, nestandardiziranih terminskih pogodb o obrestni meri | Neto pozicija med terminskim in promptnim po tržnem menjalnem tečaju | Obvezna |

10. | 12.2 | Pasivne časovne razmejitve | Stroški, ki dospejo v prihodnosti, vendar se nanašajo na obdobje poročanja. Prihodki, prejeti v obdobju poročanja, ki se nanašajo na prihodnje obdobje | Nominalna vrednost, tuja valuta preračunana po tržnem tečaju | Obvezna |

10. | 12.3 | Razno | Davčni (prehodni) računi Kreditni računi (v tuji valuti) ali garancijski računi za kritje. Transakcije začasnega nakupa s kreditnimi institucijami z istočasnimi transakcijami povratne prodaje za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev iz postavke sredstev "Druga finančna sredstva". Obvezni depoziti razen rezervnih. Druge manj pomembne postavke. Tekoči prihodek (neto akumulirani presežek prihodkov nad odhodki), presežek prihodkov nad odhodki predhodnega leta (pred razdelitvijo). Fiduciarne obveznosti. Depoziti v zlatu strank. Kovanci v obtoku v primeru, da je NCB zakonita izdajateljica. Bankovci v obtoku, denominirani v nacionalni valuti (euroobmočje), ki niso več zakonito plačilno sredstvo, vendar so še vedno v obtoku, če niso vključeni v postavko obveznosti "Rezervacije". | Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (povratne transakcije) | Priporočena |

Depoziti v zlatu strankTržna vrednost | Depoziti v zlatu strank:obvezna |

10. | 13. | Rezervacije | Za pokojnine, za tečajna in cenovna tveganja ter za druge namene (npr. pričakovani (prihodnji) stroški), rezervacije za nacionalne valute (območje eura), ki niso več zakonito plačilno sredstvo, vendar so še vedno v obtoku, če ti bankovci niso vključeni v postavko obveznosti "Druge obveznosti/Razno". Prispevki ECB s strani NCB v skladu s členom 49.2 Statuta se konsolidirajo z ustreznimi zneski, razkritimi v postavki sredstev 9.1+ | Nabavna vrednost/nominalna vrednost | Priporočena |

11. | 14. | Računi vrednotenja | Računi vrednotenja v povezavi z gibanjem cen (za zlato, za vse vrste vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih, za vse vrste vrednostnih papirjev, denominiranih v tuji valuti, za razlike vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov z obrestnim tveganjem po tržni vrednosti): računi vrednotenja v povezavi z gibanjem tečajev tujih valut (za vsako neto valutno pozicijo, vključno z valutnimi zamenjavami/termin-skimi posli in SDR). Prispevki ECB s strani NCB v skladu s členom 49.2 Statuta se konsolidirajo z ustreznimi zneski, razkritimi v postavki sredstev 9.1+ | Revalorizacijska razlika med povprečno nabavno vrednostjo in tržno vrednostjo, tuje valute pretvorjene po tržnem tečaju | Obvezna |

12. | 15. | Kapital in rezerve | | | |

12. | 15.1 | Kapital | Vplačani kapital. (Kapital ECB je konsolidiran z deleži kapitala sodelujočih NCB) | Nominalna vrednost | Obvezna |

12. | 15.2 | Rezerve | Zakonske rezerve in druge rezerve. Prispevki ECB s strani NCB v skladu s členom 49.2 Statuta se konsolidirajo z ustreznimi zneski, razkritimi v postavki sredstev 9.1+ | Nominalna vrednost | Obvezna |

10. | 16. | Presežek prihodkov nad odhodki tekočega leta | | Nominalna vrednost | Obvezna |

--------------------------------------------------

PRILOGA V

Konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema: oblika, ki se uporabi pri objavi ob koncu četrtletja

Možno je, da se vsote/podvsote zaradi zaokroževanja ne izidejo.

(v milijonih EUR) |

Sredstva | Stanje na dan … | Razlika v primerjavi s predhodnim tednom zaradi |

| | | transakcij | vrednotenja |

1. | Zlato in terjatve v zlatu | | |

2. | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | | | |

2.1 | Terjatve do IMF | | | |

2.2 | Računi pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva | | | |

3. | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | | | |

4. | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | | | |

4.1 | Računi pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila | | | |

4.2 | Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II | | | |

5. | Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami monetarne politike, denominirana v eurih | | | |

5.1 | Operacije glavnega refinanciranja | | | |

5.2 | Operacije dolgoročnejšega refinanciranja | | | |

5.3 | Povratne operacije finega uravnavanja | | | |

5.4 | Strukturne povratne operacije | | | |

5.5 | Ponudba mejnega posojanja | | | |

5.6 | Krediti v povezavi s pozivi h kritju | | | |

6. | Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih | | | |

7. | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih | | | |

8. | Javni dolg, denominiran v eurih | | | |

9. | Druga sredstva | | | |

Skupaj sredstva | | | |

Obveznosti | Stanje na dan … | Razlika v primerjavi s predhodnim tednom zaradi |

| | | transakcij | vrednotenja |

1. | Bankovci v obtoku | | |

2. | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v povezavi z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih | | | |

2.1 | Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) | | | |

2.2 | Deponiranje presežne likvidnosti | | | |

2.3 | Vezane vloge | | | |

2.4 | Povratne operacije finega uravnavanja | | | |

2.5 | Vloge v povezavi s pozivi h kritju | | | |

3. | Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih | | | |

4. | Izdani dolžniški certifikati | | | |

5. | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | | | |

5.1 | Širši sektor države | | | |

5.2 | Druge obveznosti | | | |

6. | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | | | |

7. | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | | | |

8. | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | | | |

8.1 | Vloge, stanja in druge obveznosti | | | |

8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II | | | |

9. | Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF | | | |

10. | Druge obveznosti | | | |

11. | Računi vrednotenja | | | |

12. | Kapital in rezerve | | | |

Skupaj obveznosti | | | |

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

Konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema: oblika, ki se uporabi pri objavi med četrtletjem

Možno je, da se vsote/podvsote zaradi zaokroževanja ne izidejo.

(v milijonih EUR) |

Sredstva | Stanje na dan … | Razlika v primerjavi s predhodnim tednom zaradi transakcij |

| |

1. | Zlato in zlate terjatve |

2. | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | |

2.1 | Terjatve do IMF | |

2.2 | Računi pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva | |

3. | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | |

4. | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | |

4.1 | Računi pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila | |

4.2 | Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II | |

5. | Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami monetarne politike, denominirana v eurih | |

5.1 | Operacije glavnega refinanciranja | |

5.2 | Operacije dolgoročnejšega refinanciranja | |

5.3 | Povratne operacije finega uravnavanja | |

5.4 | Strukturne povratne operacije | |

5.5 | Ponudba mejnega posojanja | |

5.6 | Krediti v povezavi s pozivi h kritju | |

6. | Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih | |

7. | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih | |

8. | Javni dolg, denominiran v eurih | |

9. | Druga sredstva | |

Skupaj sredstva | |

Obveznosti | Stanje na dan … | Razlika v primerjavi s predhodnim tednom zaradi transakcij |

| |

1. | Bankovci v obtoku |

2. | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v povezavi z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih | |

2.1 | Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) | |

2.2 | Deponiranje presežne likvidnosti | |

2.3 | Vezane vloge | |

2.4 | Povratne operacije finega uravnavanja | |

2.5 | Vloge v povezavi s pozivi h kritju | |

3. | Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih | |

4. | Izdani dolžniški certifikati | |

5. | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | |

5.1 | Širši sektor države | |

5.2 | Druge obveznosti | |

6. | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | |

7. | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | |

8. | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | |

8.1 | Vloge, stanja in druge obveznosti | |

8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II | |

9. | Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF | |

10. | Druge obveznosti | |

11. | Računi vrednotenja | |

12. | Kapital in rezerve | |

Skupaj obveznosti | |

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

Konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema

Možno je, da se vsote/podvsote zaradi zaokroževanja ne izidejo.

(v milijonih EUR) |

Sredstva | Leto poročanja | Predhodno leto |

| |

1. | Zlato in zlate terjatve |

2. | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | |

2.1 | Terjatve do IMF | |

2.2 | Računi pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva | |

3. | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | |

4. | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | |

4.1 | Računi pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila | |

4.2 | Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II | |

5. | Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami monetarne politike, denominirana v eurih | |

5.1 | Operacije glavnega refinanciranja | |

5.2 | Operacije dolgoročnejšega refinanciranja | |

5.3 | Povratne operacije finega uravnavanja | |

5.4 | Strukturne povratne operacije | |

5.5 | Ponudba mejnega posojanja | |

5.6 | Krediti v povezavi s pozivi h kritju | |

6. | Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih | |

7. | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih | |

8. | Javni dolg, denominiran v eurih | |

9. | Druga sredstva | |

Skupaj sredstva | |

Obveznosti | Leto poročanja | Predhodno leto |

| |

1. | Bankovci v obtoku |

2. | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v povezavi z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih | |

2.1 | Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) | |

2.2 | Deponiranje presežne likvidnosti | |

2.3 | Vezane vloge | |

2.4 | Povratne operacije finega uravnavanja | |

2.5 | Vloge v povezavi s pozivi h kritju | |

3. | Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih | |

4. | Izdani dolžniški certifikati | |

5. | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | |

5.1 | Širši sektor države | |

5.2 | Druge obveznosti | |

6. | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | |

7. | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | |

8. | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | |

8.1 | Vloge, stanja in druge obveznosti | |

8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II | |

9. | Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF | |

10. | Druge obveznosti | |

11. | Računi vrednotenja | |

12. | Kapital in rezerve | |

Skupaj obveznosti | |

--------------------------------------------------

PRILOGA VIII

Letna bilanca stanja centralne banke

(v milijonih EUR) |

Sredstva | Leto poročanja | Predhodno leto |

| | |

1. | Zlato in zlate terjatve |

2. | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | | |

2.1 | Terjatve do IMF | | |

2.2 | Računi pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva | | |

3. | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | | |

4. | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | | |

4.1 | Računi pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila | | |

4.2 | Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II | | |

5. | Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami monetarne politike, denominirana v eurih | | |

5.1 | Operacije glavnega refinanciranja | | |

5.2 | Operacije dolgoročnejšega refinanciranja | | |

5.3 | Povratne operacije finega uravnavanja | | |

5.4 | Strukturne povratne operacije | | |

5.5 | Ponudba mejnega posojanja | | |

5.6 | Krediti v povezavi s pozivi h kritju | | |

6. | Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih | | |

7. | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih | | |

8. | Javni dolg, denominiran v eurih | | |

9. | Terjatve znotraj Eurosistema | | |

9.1 | Udeležba v ECB | | |

9.2 | Terjatve, enakovredne prenosu deviznih rezerv | | |

9.3 | Terjatve v povezavi z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB | | |

9.4 | Neto terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema | | |

9.5 | Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto) | | |

| 10. | Neporavnane postavke | |

11. | Druga sredstva | | |

11.1 | Kovanci euroobmočja | | |

11.2 | Opredmetena in neopredmetena stalna sredstva | | |

11.3 | Druga finančna sredstva | | |

11.4 | Razlike vrednotenja zabilančnih instrumentov | | |

11.5 | Aktivne časovne razmejitve | | |

11.6 | Razno | | |

12. | Presežek odhodkov nad prihodki tekočega leta | | |

Skupaj sredstva | | |

Obveznosti | Leto poročanja | Predhodno leto |

| |

1. | Bankovci v obtoku |

2. | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v povezavi z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih | |

2.1 | Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) | |

2.2 | Deponiranje presežne likvidnosti | |

2.3 | Vezane vloge | |

2.4 | Povratne operacije finega uravnavanja | |

2.5 | Vloge v povezavi s pozivi h kritju | |

3. | Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih | |

4. | Izdani dolžniški certifikati | |

5. | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | |

5.1 | Širši sektor države | |

5.2 | Druge obveznosti | |

6. | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | |

7. | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | |

8. | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | |

8.1 | Vloge, stanja in druge obveznosti | |

8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II | |

9. | Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF | |

10. | Obveznosti znotraj Eurosistema | |

10.1 | Obveznosti, ustrezne prenosu deviznih rezerv | |

10.2 | Obveznosti v povezavi z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB | |

10.3 | Neto obveznosti v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema | |

10.4 | Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto) | |

11. | Neporavnane postavke | |

12. | Druge obveznosti | |

12.1 | Razlike vrednotenja zabilančnih instrumentov | |

12.2 | Pasivne časovne razmejitve | |

12.3 | Razno | |

13. | Rezervacije | |

14. | Računi vrednotenja | |

15. | Kapital in rezerve | |

15.1 | Kapital | |

15.2 | Rezerve | |

16. | Presežek prihodkov nad odhodki tekočega leta | |

Skupaj obveznosti | |

--------------------------------------------------

PRILOGA IX

Objavljen izkaz poslovnega izida centralne banke [2]

(v milijonih EUR) |

Izkaz poslovnega izida za leto, ki se izteče 31. decembra … | Leto poročanja | Predhodno leto |

|

1.1 | Obrestni prihodki |

1.2 | Obrestni odhodki | |

1. | Neto obrestni prihodki | |

2.1 | Realizirani prihodki/odhodki iz finančnih sredstev | |

2.2 | Zmanjšanje knjigovodske vrednosti finančnih sredstev in pozicij | |

2.3 | Prenos v/črpanje rezervacij za tečajna in cenovna tveganja | |

2. | Neto rezultat finančnih sredstev, zmanjšanja knjigovodske vrednosti in rezervacij za tveganja | |

3.1 | Prihodki od provizij | |

3.2 | Odhodki od provizije | |

3. | Neto prihodek in provizij | |

4. | Prihodki od lastniških vrednostnih papirjev in udeležb v drugih družbah | |

5. | Neto rezultat združevanja denarnih prihodkov | |

6. | Drugi prihodki | |

Skupaj neto prihodki | |

7. | Stroški dela | |

8. | Materialni stroški | |

9. | Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih stalnih sredstev | |

10. | Stroški tiskanja bankovcev | |

11. | Drugi stroški | |

12. | Davek na prihodek in druge obremenitve prihodka s strani države | |

(Presežek odhodkov)/presežek prihodkov tekočega leta | |

--------------------------------------------------