Nazaj na domačo stran EUR-Lex

EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Če želite poiskati točno besedno zvezo, uporabite narekovaje. Za iskanje izraza in njegovih različic uporabite zvezdico (*) (npr. transp*, 32019R*). Uporabite vprašaj (?) namesto posameznega znaka v iskanem izrazu, če želite poiskati njegove različice (r?d poišče tudi red, rod ...).
Nasveti za iskanje
Želite več možnosti iskanja? Uporabite Napredno iskanje
Nahajate se tu

Dokument 52017HB0044

Priporočilo Evropske centralne banke z dne 28. decembra 2017 o politiki razdelitve dividend (ECB/2017/44)

UL C 8, 11.1.2018, str. 1–3 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

11.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 8/1

PRIPOROČILO EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 28. decembra 2017

o politiki razdelitve dividend

(ECB/2017/44)

(2018/C 8/01)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 127(6) in člena 132 Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 34 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1) in zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (2),

ob upoštevanju naslednjega:

Kreditne institucije morajo nadaljevati s pripravami za pravočasno in polno uporabo Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) v težavnem makroekonomskem in finančnem okolju, ki izvaja pritisk na dobičkonosnost bank in posledično na njihovo sposobnost izgraditi kapitalsko osnovo. Poleg tega je potrebno, da kreditne institucije financirajo gospodarstvo, konservativna politika razdelitve dividend pa je del ustreznega obvladovanja tveganj in trdnega bančnega sistema. Uporabiti bi bilo treba enako metodo, kot je bila določena v Priporočilu ECB/2016/44 Evropske centralne banke (5) –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

I.

1.

Kreditne institucije bi morale oblikovati politiko razdelitve dividend na podlagi konservativnih in preudarnih predpostavk, da bodo po vsaki razdelitvi izpolnjevale veljavne kapitalske zahteve ter spoštovale rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja.

(a)

Kreditne institucije morajo ves čas izpolnjevati veljavne minimalne kapitalske zahteve (zahteve v okviru prvega stebra). To vključuje količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini 4,5 %, količnik temeljnega kapitala v višini 6 % in količnik skupnega kapitala v višini 8 %, kakor je določeno v členu 92 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(b)

Poleg tega morajo kreditne institucije ves čas izpolnjevati kapitalske zahteve, ki se naložijo s sklepom na podlagi procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja ob uporabi člena 16(2)(a) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in ki presegajo zahteve v okviru prvega stebra (zahteve v okviru drugega stebra).

(c)

Kreditne institucije morajo izpolnjevati tudi zahtevo po skupnem blažilniku, kakor je opredeljena v členu 128(6) Direktive 2013/36/EU.

(d)

Kreditne institucije morajo tudi doseči polno višino (fully loaded) (6) količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnika temeljnega kapitala in količnika skupnega kapitala do zadevnega datuma začetka polne uporabe. To se nanaša na polno uporabo zgoraj navedenih količnikov po uporabi prehodnih določb in polno uporabo zahteve po skupnem blažilniku, kakor je opredeljena v členu 128(6) Direktive 2013/36/EU. Prehodne določbe so določene v naslovu XI Direktive 2013/36/EU in delu 10 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Te zahteve je treba izpolnjevati na konsolidirani in posamični podlagi, razen če je bila uporaba bonitetnih zahtev na posamični podlagi opuščena, kakor je določeno v členih 7 in 10 Uredbe (EU) št. 575/2013.

2.

V zvezi z izplačilom dividend s strani kreditnih institucij (7) v letu 2018 za poslovno leto 2017 ECB priporoča naslednje:

(a)

kategorija 1: kreditne institucije, ki (i) izpolnjujejo veljavne kapitalske zahteve, navedene v odstavku 1(a), (b) in (c), ter (ii) so že dosegle polno višino količnikov, navedenih v odstavku 1(d), po stanju na 31. december 2017, bi morale razdeliti čisti dobiček v obliki dividend na konservativen način, da bi lahko še naprej izpolnjevale vse zahteve ter spoštovale vse rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tudi v primeru poslabšanja ekonomskih in finančnih razmer;

(b)

kategorija 2: kreditne institucije, ki izpolnjujejo veljavne kapitalske zahteve, navedene v odstavku 1(a), (b) in (c), po stanju na 31. december 2017, ne dosegajo pa polne višine količnikov, navedenih v odstavku 1(d), po stanju na 31. december 2017, bi morale razdeliti čisti dobiček v obliki dividend na konservativen način, da bi lahko še naprej izpolnjevale vse zahteve ter spoštovale vse rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tudi v primeru poslabšanja ekonomskih in finančnih razmer. Poleg tega lahko načeloma izplačajo dividende samo v obsegu, ki zagotavlja, kot minimum, linearno (8) gibanje v smeri zahtevane polne višine kapitalskih zahtev, navedenih v odstavku 1(d), ter rezultatov procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja;

(c)

kategorija 3: kreditne institucije, ki kršijo zahteve iz odstavka 1(a), (b) ali (c), načeloma ne bi smele razdeliti dividend.

Kreditne institucije, ki ne morejo izpolniti tega priporočila, ker menijo, da so pravno zavezane izplačati dividende, bi morale nemudoma stopiti v stik s svojo skupno nadzorniško skupino.

Od kreditnih institucij iz kategorij 1, 2 in 3, kakor so navedene v odstavku 2(a), (b) in (c), se pričakuje, da bodo izpolnile tudi smernice v okviru drugega stebra. Če vse drugo ostane nespremenjeno, se lahko pričakuje, da bo zahtevani kapital (9) ostal dokaj stabilen. Če kreditna institucija ne izpolnjuje smernic v okviru drugega stebra ali pričakuje, da jih ne bo izpolnjevala, bi morala nemudoma stopiti v stik s svojo skupno nadzorniško skupino. ECB bo pregledala razloge, zakaj se je kapital kreditne institucije zmanjšal ali se pričakuje, da se bo zmanjšal, ter preučila možnost sprejetja ustreznih in sorazmernih ukrepov za posamezno institucijo.

II.

To priporočilo je naslovljeno na pomembne nadzorovane subjekte in pomembne nadzorovane skupine, kakor so opredeljeni v točkah 16 in 22 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17).

III.

To priporočilo je naslovljeno tudi na pristojne nacionalne organe in imenovane nacionalne organe glede manj pomembnih nadzorovanih subjektov in manj pomembnih nadzorovanih skupin, kakor so opredeljeni v točkah 7 in 23 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17). Od pristojnih nacionalnih organov in imenovanih nacionalnih organov se pričakuje, da bodo to priporočilo primerno uporabili za take subjekte in skupine (10).

V Frankfurtu na Majni, 28. decembra 2017

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1)  UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(2)  UL L 141, 14.5.2014, str. 1.

(3)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(4)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(5)  Priporočilo ECB/2016/44 Evropske centralne banke z dne 13. decembra 2016 o politiki razdelitve dividend (UL C 481, 23.12.2016, str. 1).

(6)  Vsi blažilniki v polni višini.

(7)  Kreditne institucije so lahko v različnih pravnih oblikah, npr. družbe, ki kotirajo na borzi, in družbe, ki niso delniške družbe, kot so vzajemne družbe, zadruge ali hranilnice. Pojem „dividenda“ se v tem priporočilu uporablja za vse vrste izplačil denarja, ki jih odobri skupščina družbe.

(8)  To v praksi pomeni, da bi morale kreditne institucije v obdobju štirih let, ki se je začelo 31. decembra 2014, načeloma vsako leto zadržati najmanj 25 % vrzeli do polne višine količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnika temeljnega kapitala in količnika skupnega kapitala, navedenih v odstavku 1(d).

(9)  Zahtevani kapital pomeni vsoto zahtev v okviru prvega in drugega stebra, varovalnega kapitalskega blažilnika ter smernic v okviru drugega stebra. Ne glede na postopno uvajanje varovalnega kapitalskega blažilnika bi morale kreditne institucije pričakovati, da bodo imele tudi v prihodnosti pozitivne smernice v okviru drugega stebra.

(10)  Če se to priporočilo uporabi za manj pomembne nadzorovane subjekte in manj pomembne nadzorovane skupine, ki menijo, da ga ne morejo izpolniti, ker štejejo, da so pravno zavezani izplačati dividende, bi morali ti nadzorovani subjekti in nadzorovane skupine nemudoma stopiti v stik z zanje pristojnimi nacionalnimi organi.

Na vrh