EUR-Lex Dostop do prava EU
Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 52010AB0065
Opinion of the European Central Bank of 6 August 2010 on a proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council amending Directives 2006/48/EC and 2006/49/EC as regards capital requirements for the trading book and for re-securitisations, and the supervisory review of remuneration policies (CON/2010/65)
Mnenje Evropske centralne banke z dne 6. avgusta 2010 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov (CON/2010/65)
Mnenje Evropske centralne banke z dne 6. avgusta 2010 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov (CON/2010/65)
UL C 223, 18.8.2010, str. 1–4
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
18.8.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 223/1 |
MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 6. avgusta 2010
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov
(CON/2010/65)
2010/C 223/01
Uvod in pravna podlaga
Evropska centralna banka (ECB) je dne 12. novembra 2009 izdala mnenje CON/2009/94 (1) o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva). Evropski parlament je dne 7. julija 2010 sprejel predlagano direktivo (2), ki naj bi jo sedaj formalno sprejel Svet Evropske unije. To mnenje temelji na različici predlagane direktive, ki jo je sprejel Evropski parlament.
Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz zadnjega odstavka člena 127(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim lahko ECB predloži mnenja o zadevah s področij iz njene pristojnosti med drugim ustreznim institucijam Unije. V tej zvezi predlagana direktiva vsebuje določbe, ki vplivajo na nalogo Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), da opredeli in izvaja denarno politiko Unije, kakor je navedeno v prvi alinei člena 127(2) Pogodbe, ter na prispevek ESCB k nemotenemu vodenju politik glede stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.
1. Splošne pripombe
|
1.1 |
ECB je zaskrbljena zaradi podaljšanja opustitve za izpostavljenosti v obliki kritih obveznic (3), pri katerih finančno premoženje za zavarovanje predstavljajo posojila, zavarovana s stanovanjskimi in poslovnimi nepremičninami, kar je vključeno v odstavek 2(c)(ii) Priloge I k predlagani direktivi. S podaljšanjem opustitve za obdobje od 31. decembra 2010 do 31. decembra 2013 se omogoča, da se v skladu za kritje kritih obveznic neomejeno uporabljajo prednostne delnice, ki so jih izdale ustanove za listinjenje, ki listinijo posojila, zavarovana s stanovanjskimi in poslovnimi nepremičninami. Poleg tega se s sprejetim besedilom odstranjuje navedba, da se za te delnice zahteva najboljša kreditna kvaliteta (4). |
|
1.2 |
Predlagana direktiva tako vpliva na krite obveznice, skladne z direktivo KNPVP, in kolateralizirane vrednostne papirje, ki so primerni za uporabo v kreditnih poslih Eurosistema, kakor je določeno v Smernici ECB/2000/7 z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (5). V tej zvezi sistem zavarovanj v Eurosistemu zahteva za kolateralizirane vrednostne papirje strožjo obravnavo z vidika obvladovanja tveganj, npr. višje odbitke in bonitetne zahteve, kakor za krite obveznice, skladne z direktivo KNPVP. Možna posledica predlagane direktive bi bila močna vzpodbuda nasprotnim strankam za operacije denarne politike, da bi svoje kolateralizirane vrednostne papirje vključile v sklad za kritje takšnih kritih obveznic in bile tako deležne ugodnejše obravnave, na škodo izpostavljenosti Eurosistema tveganjem. |
|
1.3 |
ECB je hkrati, brez poseganja v dejstvo, da pozdravlja regulativne ukrepe, s katerimi se v zakonodaji zmanjšuje vezanost na zunanje bonitetne ocene, nekoliko zaskrbljena zaradi odstranitve navedbe, da se za te delnice zahteva najboljša kreditna kvaliteta, saj bi to lahko dodatno ogrozilo verodostojnost in preglednost trga kritih obveznic ter na koncu imelo posledice za finančno stabilnost. |
|
1.4 |
Na splošno bi moral biti cilj regulatorjev v bližnji prihodnosti, da se opustitev ukine in razvije strog nabor meril za primernost finančnega premoženja za vključitev v sklad za kritje kritih obveznic, ki (i) ne bo temeljil na zunanjih bonitetnih ocenah in (ii) bo dovolj močan, da bo zavaroval zaupanje trga v krite obveznice, hkrati pa se da finančnim institucijam na voljo dovolj časa za prilagoditev njihovih ustreznih poslovnih modelov. Znižanje zgornje meje nominalne vrednosti izdanih kritih obveznic z 20 % na 10 %, ki je vključeno v odstavek 2(c)(i) in (ii) Priloge I k predlagani direktivi, se lahko razume kot korak naprej v tej smeri. |
2. Predlagane spremembe besedila
Kadar ECB priporoča spremembe predlagane direktive, so konkretni predlogi za spremembe besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.
V Frankfurtu na Majni, 6. avgusta 2010
Predsednik ECB
Jean-Claude TRICHET
(1) UL C 291, 1.12.2009, str. 1.
(2) P7_TA-PROV (2010) 0274.
(3) Kakor so opredeljene v členu 22(4) Direktive 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 375, 31.12.1985, str. 3).
(4) Glej točko 68(3) Priloge VI k Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (UL L 177, 30.6.2006, str. 1).
(5) UL L 310, 11.12.2000, str. 1.
PRILOGA
Predlagane spremembe besedila
|
Besedilo, ki ga predlaga Evropski parlament |
Spremembe, ki jih predlaga ECB (1) |
||||
|
Sprememba |
|||||
|
Točka 68(ii) Priloge VI |
|||||
|
|
||||
|
Pojasnilo Iz razlogov, navedenih v tem mnenju, je ECB nekoliko zaskrbljena zaradi ukinitve zahteve, da morajo prednostne delnice imeti bonitetno oceno najvišje kategorije, ki jo dodeljuje imenovana zunanja bonitetna institucija, saj bi to lahko dodatno ogrozilo verodostojnost in preglednost trga kritih obveznic. ECB zato predlaga, da se ta zahteva ponovno vključi. Vendar pa bi moral biti cilj za bližnjo prihodnost, da se opustitev ukine in razvije strog nabor meril za primernost finančnega premoženja za vključitev v sklad za kritje kritih obveznic, ki (i) ne bo temeljil na zunanjih bonitetnih ocenah in (ii) bo dovolj močan, da bo zavaroval zaupanje trga v krite obveznice. Zato bi bilo treba črtati vse določbe o možnosti podaljšanja opustitve (za nedoločen čas). ECB se zaveda, da točka 68(i) Priloge VI zahteva, da morajo biti prednostne delnice, ki se zastavijo kot jamstvo, uvrščene v stopnjo kreditne kvalitete 1. Vendar pa to ne zmanjšuje zaskrbljenosti zaradi ukinitve zahteve, da morajo prednostne delnice imeti bonitetno oceno najvišje kategorije, ki jo dodeljuje imenovana zunanja bonitetna institucija. Razlog za to je dejstvo, da zahteva za stopnjo kreditne kvalitete 1 velja samo v povezavi z zgornjo mejo 10 % nominalne vrednosti izdanih kritih obveznic, ki se uporablja, kadar opustitev ni aktivirana. V tej zvezi je treba omeniti, da stopnje kreditne kvalitete od 1 do 6 določajo pristojni organi v skladu s členom 82 Direktive 2006/48/ES, kar kaže na določeno stopnjo proste presoje glede kreditne kvalitete. ECB pa razume, da je koncept „bonitetne ocene najvišje kategorije“ opredeljen ožje. Po različici predlagane direktive, ki jo je sprejel Evropski parlament, se opustitev lahko uveljavi, če sta izpolnjeni dve zahtevi. Prva zahteva je, da listinjena posojila, zavarovana s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, niso bila izdana zunaj strukture skupine, katere član je tudi izdajatelj kritih obveznic. ECB meni, da bi bilo izpolnjevanje te zahteve morda težko preverjati v praksi. Druga zahteva je, da je imetnik celotne tranše prve izgube, ki podpira te prednostne delnice, član iste skupine. Po mnenju ECB lahko subjekti tudi v primeru imetništva tranše prve izgube znotraj skupine to zahtevo preprosto zaobidejo tako, da uporabijo strategije zavarovanja pred tveganji (hedging). Iz navedenih razlogov ECB meni, da te zahteve same ne zagotavljajo zadostnih varoval, ki bi upravičevala vključitev tega finančnega premoženja v sklad za kritje kritih obveznic. Vendar pa ECB priznava, da te zahteve zagotavljajo določeno stopnjo varstva imetnikov obveznic, zlasti v kombinaciji s ponovno vključitvijo navedbe, da se za prednostne delnice zahteva najboljša kreditna kvaliteta. |
|||||
(1) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.