Nazaj na domačo stran EUR-Lex

EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Če želite poiskati točno besedno zvezo, uporabite narekovaje. Za iskanje izraza in njegovih različic uporabite zvezdico (*) (npr. transp*, 32019R*). Uporabite vprašaj (?) namesto posameznega znaka v iskanem izrazu, če želite poiskati njegove različice (r?d poišče tudi red, rod ...).
Nasveti za iskanje
Želite več možnosti iskanja? Uporabite Napredno iskanje
Nahajate se tu

Dokument 52011AB0042

Mnenje Evropske centralne banke z dne 4. maja 2011 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/71/ES in Direktive 2009/138/ES glede pristojnosti Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (CON/2011/42)

UL C 159, 28.5.2011, str. 10–16 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

28.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 159/10

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 4. maja 2011

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/71/ES in Direktive 2009/138/ES glede pristojnosti Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge

(CON/2011/42)

2011/C 159/05

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 2. marca 2011 prejela zahtevo Sveta za mnenje o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/71/ES in Direktive 2009/138/ES glede pristojnosti Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana direktiva vsebuje določbe, ki vplivajo na prispevek Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) k nemotenemu vodenju politik glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema, kot je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

1.

Za učinkovito delovanje nedavno vzpostavljenega Evropskega sistema finančnega nadzora so potrebne spremembe zakonodaje Unije na področju delovanja treh evropskih nadzornih organov (2) in Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) (3). V tej zvezi predlagana direktiva, ki spreminja zakonodajo v zavarovalniškem sektorju in sektorju vrednostnih papirjev – v glavnem Direktivo 2009/138/ES (4) in v manjšem obsegu Direktivo 2003/71/ES (5) – dopolnjuje pravni okvir, ki je že bil sprejet z Direktivo 2010/78/EU (6). To mnenje je zato treba brati v povezavi z Mnenjem ECB CON/2010/23 (7).

2.

Mnenje presoja predlagano direktivo z vidika finančne stabilnosti. Pripombe in predlagane spremembe besedila, vsebovane v tem mnenju, se osredotočajo na vidike, ki so pomembni za reformo strukture nadzora, za vključenost ECB, ESCB in ESRB ter za sodelovanje in dogovore o izmenjavi informacij z evropskimi nadzornimi organi in pristojnimi nacionalnimi organi. Posebno pozornost namenja tudi potrebi po tem, da se, kjer je to primerno, zagotovijo usklajeni pristopi v vseh sektorjih finančnih storitev, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji in kot sredstvo za konvergenco nadzora.

Posamezne pripombe

Enotni evropski pravilnik v finančnem sektorju

3.

Razvoj enotnega evropskega pravilnika za vse finančne institucije na enotnem trgu (8), ki ga ECB v celoti podpira (9), zahteva (i) ustrezno identifikacijo zadevnih področij za delegirane in izvedbene akte; (ii) primerno vključenost evropskih nadzornih organov v pripravo teh aktov ob upoštevanju njihove tehnične narave in potrebe po zaupanju v visoko specializirano strokovno znanje nadzornih organov; ter (iii) dosleden in usklajen pristop v vseh sektorjih pri sprejemanju teh izvedbenih ukrepov.

Svetovalna vloga ECB glede osnutkov delegiranih in izvedbenih aktov

4.

Ob upoštevanju pomembnosti vloge, ki naj bi jo imeli delegirani in izvedbeni akti, sprejeti po členih 290 in 291 Pogodbe (10), kot bistveni element enotnega pravilnika, ima ECB naslednje pripombe v zvezi z izvrševanjem svoje svetovalne vloge po členu 127(4) in členu 282(5) Pogodbe.

Prvič, osnutki delegiranih ali izvedbenih aktov Komisije štejejo za „predlagane akte Unije“ oziroma „osnutke aktov Unije“ v smislu prve alinee člena 127(4) in člena 282(5) Pogodbe. Tako delegirani kot izvedbeni akti pomenijo pravne akte Unije. Kar je pomembno, večina jezikovnih različic člena 282(5) Pogodbe se sklicuje na „osnutke“ pravnih aktov Unije, glede katerih se je treba posvetovati z ECB (11). Zato se obseg dolžnosti posvetovanja z ECB ne more omejiti samo na tiste osnutke aktov, ki temeljijo na predlogu Komisije.

Drugič, v sodbi v zadevi OLAF (12) je Sodišče pojasnilo, da je obveznost posvetovanja z ECB namenjena „predvsem zagotovitvi, da avtor tak akt sprejme šele, ko je mnenje izrazil organ, ki je zaradi posebnih pooblastil, ki jih izvaja v Skupnostnem okviru na zadevnem področju, in zaradi svoje visoke ravni strokovnosti še posebej primeren za koristno prispevanje k predvidenemu postopku sprejetja“.

Glede na navedeno bi se bilo za pridobitev vseh prednosti izvrševanja svetovalne vloge ECB treba z ECB pravočasno posvetovati glede vseh osnutkov aktov Unije, vključno z osnutki delegiranih in izvedbenih aktov, ki spadajo na področja iz pristojnosti ECB. ECB bo svojo svetovalno vlogo izvrševala ob največjem možnem upoštevanju časovnega okvira za sprejetje teh aktov.

Dogovori o izmenjavi informacij

5.

V okviru splošnih sprememb, ki so skupne večini sektorske zakonodaje in potrebne za delovanje novih organov, ECB poudarja pomembnost tega, da so v zadevno zakonodajo, ki velja za finančni sektor, vključeni ustrezni kanali za izmenjavo informacij. ECB zato predlaga, da se Direktiva 2009/138/ES spremeni skladno z ustreznimi določbami Direktive 2006/48/ES (13), v skladu s katerimi se pristojnim organom in Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine ne preprečuje, da posredujejo informacije centralnim bankam ESCB, vključno z ECB, kjer je to primerno, drugim nacionalnim organom, odgovornim za pregled nad delovanjem plačilnih sistemov, in ESRB, kadar so te informacije pomembne za njihove naloge (14). Ustrezne dogovore o izmenjavi informacij bi bilo treba vzpostaviti tudi za izredne razmere.

Konvergenca v vseh sektorjih finančnih storitev

6.

Čeprav ECB priznava omejene cilje predlagane direktive, pa meni, da bi moral biti pravni okvir Unije, kjer je to primerno, usklajen v vseh sektorjih finančnih storitev, da bi se s tem izognili regulativni arbitraži. Na primer, ECB predlaga povečanje medsektorske konvergence pri naslednjem:

6.1   Obravnava kapitalskih deležev pri izračunu lastnih sredstev: pri določanju lastnih sredstev ECB meni, da je treba povečati koherentnost pri obravnavi „udeležb“ v istem sektorju in med sektorji finančnih storitev, da bi se preprečila kakršna koli regulativna arbitraža med pravnimi subjekti in/ali med subjekti znotraj finančnega konglomerata (15). ECB priporoča zlasti nadaljnjo uskladitev opredelitve udeležbe v zavarovalnicah in kreditnih institucijah v Direktivi 2006/48/ES (16) in Direktivi 2009/138/ES (17) ter metod, ki se uporabljajo na ravni skupine za obravnavo dvojnega vključevanja kapitala (double gearing), ki izvira iz medsektorskih udeležb (18). Pododbor za finančne konglomerate, ustanovljen z uredbami o evropskih nadzornih organih (19), bi lahko imel pomembno vlogo pri krepitvi medsektorske konvergence.

6.2   Reševanje finančne stabilnosti: vse prociklične učinke, ki izvirajo iz izvajanja normativnega okvira Solventnost II, in, kjer je primerno, prispevek proticikličnih mehanizmov k finančni stabilnosti, vključno v zvezi z nelikvidnostno premijo, navedeno v predlagani direktivi, bi bilo treba podrobneje oceniti.

6.3   Plačne politike in sheme: v skladu s cilji priporočila Komisije (20) ECB na splošno pozdravlja tekoče delo na področju plačnih politik in shem v okviru izvedbenih ukrepov Solventnost II (21); mednarodno dogovorjena splošna načela plačnih politik za banke in pripadajoči standardi za izvedbo (22) bi morali veljati za zavarovalniški sektor (23), tudi ob upoštevanju njegovih posebnosti, kjer je primerno.

6.4   Bonitetne ocene: po predlagani direktivi bodo Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine poverjene nekatere naloge v zvezi z (i) oceno primernosti zunanjih bonitetnih institucij in (ii) razporeditvijo njihove bonitetne ocene na objektivno lestvico bonitetnih stopenj (24), v zvezi s katerimi bo morala Komisija sprejeti podrobna merila v obliki delegiranih aktov (25). Čeprav ECB načeloma podpira te nove naloge, ki naj bi se poverile Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine, in priznava posebnosti vsakega od sektorjev finančnih storitev, pa tudi opozarja, da se primernost zunanjih bonitetnih institucij že obravnava v okviru Direktive 2006/48/ES (26) in Uredbe (ES) št. 1060/2009 (27). Glede na navedeno in zaradi medsektorske narave teh vprašanj ECB predlaga, da se pred kakršnim koli zakonodajnim ukrepanjem opravi presoja, ki bi vključila vse tri evropske nadzorne organe in s katero bi se zagotovili usklajenost in sinergija med zadevno sektorsko zakonodajo Unije, vključno z morebitnimi izvedbenimi ukrepi.

6.5   Ugotovitev „izjemnega padca na finančnih trgih“: v primeru neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom nadzorni organ od zavarovalnice ali pozavarovalnice zahteva, da najpozneje v devetih mesecih sprejme potrebne ukrepe (28). V primeru izjemnega padca na finančnih trgih lahko nadzorni organ podaljša to obdobje za ustrezno časovno obdobje, „ob upoštevanju vseh relevantnih dejavnikov“ (29). Po predlagani direktivi bi Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ugotovil in razglasil obstoj primera izjemnega padca na finančnih trgih, v zvezi s katerim bi Komisija sprejela delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo postopke, po katerih se ravna Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ko ugotavlja obstoj takih primerov, ter „dejavnike“, ki jih je treba upoštevati, vključno z najdaljšim „možnim obdobjem“ (30). ECB podpira predlagano vlogo, ki naj bi se dodelila Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine in s katero bi se zagotovila usklajenost pristopov v državah članicah. Iz istega razloga bi lahko bilo primerno tudi posvetovanje z ESRB ter uvedba kvalitativnih in kvantitativnih meril, metod in zahtev za ugotavljanje takih dogodkov.

Treba bi bilo podrobneje pojasniti medsebojno učinkovanje ugotovitev Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine glede primerov izjemnega padca na finančnih trgih, ugotovitev Sveta glede izrednih razmer v smislu uredb o evropskih nadzornih organih (31) in tudi ukrepov, ki jih sprejmejo nadzorni organi v izrednih razmerah v primeru nadaljnjega slabšanja finančnega stanja zadevnega podjetja (32).

Prehodne določbe

7.

Čeprav ECB razume potrebo po prehodnih zahtevah (33), bi bilo v nekaterih primerih morda primerno znatno skrajšati maksimalna obdobja desetih let, predvidena za sprejetje nekaterih prehodnih določb, da bi se zagotovile ustrezne spodbude za pravočasno izvedbo reforme Solventnost II (34). Kot primer in zaradi pomembnosti usklajenega pristopa za zagotovitev kakovostnega poročanja bi se morala uporaba metod in predpostavk, ki se uporabljajo pri vrednotenju sredstev in obveznosti, izvesti v razumem časovnem okviru.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana direktiva spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.

V Frankfurtu na Majni, 4. maja 2011

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1)  COM(2011) 8 konč.

(2)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12); Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48); Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84) (v nadaljnjem besedilu skupaj: uredbe o evropskih nadzornih organih).

(3)  Glej Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1) ter Uredbo Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 162).

(4)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(5)  Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).

(6)  Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 120).

(7)  Mnenje CON/2010/23 z dne 18. marca 2010 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktiv 1998/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (UL C 87, 1.4.2010, str. 1).

(8)  Glej na primer uvodno izjavo 22 Uredbe (EU) št. 1093/2010 in uvodno izjavo 14 Direktive 2010/78/EU.

(9)  Glej na primer odstavek 2 Mnenja CON/2009/17 z dne 5. marca 2009 na zahtevo Sveta Evropske unije o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES glede bank, pridruženih centralnim institucijam, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja (UL C 93, 22.4.2009, str. 3), odstavek 2 Mnenja CON/2010/5 z dne 8. januarja 2010 o treh predlogih uredb Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (UL C 13, 20.1.2010, str. 1) in odstavek 1.3.1 Mnenja CON/2010/23.

(10)  Člena 290 in 291 Pogodbe spadata v šesti del, poglavje 2, oddelek 1 z naslovom „Pravni akti Unije“.

(11)  Člen 282(5) Pogodbe se sklicuje na osnutke pravnih aktov Unije v naslednjih jezikovnih različicah: bolgarska („проект на акт на Съюза“); španska („proyecto de acto de la Unión“); danska („udkast“); nemška („Entwurf für Rechtsakte der Union“); estonska („ettepanekute“); grška („σχέδιο πράξης της Ένωσης“); francoska („projet d'acte de l'Union“); italijanska („progetto di atto dell'Unione“); latvijska („projektiem“); litovska („Sąjungos aktų projektų“); nizozemska („ontwerp van een handeling van de Unie“); portugalska („projectos de acto da União“); romunska („proiect de act al Uniunii“); slovaška („navrhovaných aktoch Únie“); slovenska („osnutki aktov Unije“); finska („esityksistä“); švedska („utkast“). Irska različica se glasi „gniomh Aontais arna bheartu“, kar ustreza pojmu „načrtovanih“ aktov Unije.

(12)  Zadeva C-11/00 Komisija Evropskih skupnosti proti Evropski centralni banki [2003] PSES I-7147, zlasti točki 110 in 111.

(13)  Glej člen 49 in člen 130(1) Direktive 2006/48/ES.

(14)  Glej na primer odstavke 13 do 15 Mnenja CON/2009/17 in odstavek 2.2 Mnenja CON/2010/23.

(15)  Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

(16)  Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 177, 30.6.2006, str. 1). Zlasti člen 4(10) in člen 57.

(17)  Glej člen 92(1)(b), kot ga spreminja predlagana direktiva, v povezavi s tretjim pododstavkom člena 212(2).

(18)  To so na primer razlike v opredelitvah „trajna povezava“, „pomemben vpliv“ v zvezi s pojmom „udeležba“ ali glede pragov za zmanjšanje – ki se gibljejo od 20 % v zavarovalniški zakonodaji do 10 % v bančni zakonodaji.

(19)  Glej člen 57(1) uredb o evropskih nadzornih organih.

(20)  Glej zlasti uvodno izjavo 8 ter odstavka 1.1 in 2.1 Priporočila Komisije z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev (UL L 120, 15.5.2009, str. 22).

(21)  Glej delovni dokument Komisije (Generalni direktorat za notranji trg in storitve), Consultation paper on the UCITS depositary function and on the UCITS managers’ remuneration, 14.12.2010, str. 26 (dostopno na: http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/docs/2010/ucits/consultation_paper_en.pdf).

(22)  Glej zlasti člen 22 in Prilogo V Direktive 2006/48/ES ter smernice Odbora evropskih bančnih nadzornikov Guidelines on Remuneration Policies and Practices, 10. december 2010 (dostopno na: http://eba.europa.eu/cebs/media/Publications/Standards%20and%20Guidelines/2010/Remuneration/Guidelines.pdf).

(23)  Glej nasvet Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine CEIOPS’ Advice for Level 2 Implementing Measures on Solvency II: Remuneration Issues, CEIOPS-DOC-51/09 (dostopno na: https://eiopa.europa.eu/fileadmin/tx_dam/files/consultations/consultationpapers/CP59/CEIOPS-DOC-51-09%20L2-Advice-Remuneration-Issues.pdf).

(24)  Glej člen 2(20) predlagane direktive – novi predlagani člen 109a(1)(a) Direktive 2009/138/ES.

(25)  Glej uvodno izjavo 18 in člen 2(21) predlagane direktive – novi predlagani pododstavek (n) člena 111(1) Direktive 2009/138/ES.

(26)  Glej člene 81 do 83 Direktive 2006/48/ES in njeno Prilogo VI, del 2.

(27)  Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

(28)  Člen 138 Direktive 2009/138/ES.

(29)  Člen 138(4) Direktive 2009/138/ES.

(30)  Člen 2(30) in 2(31) predlagane direktive.

(31)  Člen 18 uredb o evropskih nadzornih organih.

(32)  Člen 138(5) Direktive 2009/138/ES.

(33)  Po predlagani direktivi so maksimalna obdobja za prehodne določbe določena v Direktivi 2009/138/ES. Vendar pa so lahko dejanska obdobja, izbrana v delegiranih aktih, krajša (glej tudi uvodno izjavo 30 predlagane direktive).

(34)  Člen 75 Direktive 2009/138/ES – glej člena 308a(5) in 308b(e) predlagane direktive.

PRILOGA

Predlagane spremembe besedila

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Člen 2 predlagane direktive

Sprememba Direktive 2009/138/ES, člen 70

[V predlagani direktivi ni spremembe]

„Člen 70

Prenos informacij centralnim bankam, monetarnim oblastem, preglednikom plačilnih sistemov in Evropskemu odboru za sistemska tveganja

Brez poseganja v ta oddelek lahko nadzorni organ pošilja podatke, namenjene za opravljanje njegove naloge:

1.

centralnim bankam Evropskega sistema centralnih bank in drugim subjektom s podobno funkcijo kakor monetarne oblasti, kadar so te informacije pomembne za njihove zakonsko predpisane naloge, vključno z vodenjem denarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, pregledom nad delovanjem plačilnih in klirinških sistemov ter sistemov za poravnavo vrednostnih papirjev in varovanjem stabilnosti finančnega sistema;

2.

kjer je potrebno drugim nacionalnim organom, pooblaščenim za pregled nad delovanjem plačilnih sistemov; in

3.

Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB), kadar so te informacije pomembne za njegove naloge.

Takšni organi ali telesa lahko tudi posredujejo nadzornim organom informacije, kakršne morebiti potrebujejo za namene člena 67. Za informacije, prejete v tem okviru, veljajo določbe o poslovni skrivnosti, določene v tem oddelku.

V izrednih razmerah, vključno s situacijo iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1094/2010, države članice pristojnim organom dovolijo, da brez odlašanja sporočijo informacije centralnim bankam Evropskega sistema centralnih bank, kadar so te informacije pomembne za njihove zakonsko predpisane naloge, vključno z vodenjem denarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, pregledom nad delovanjem plačilnih in klirinških sistemov ter sistemov za poravnavo vrednostnih papirjev in varovanjem stabilnosti finančnega sistema, in ESRB, kadar so te informacije pomembne za njegove naloge.“

Pojasnilo

Namen spremembe je uskladiti zgornje določbe o izmenjavi informacij s terminologijo, uporabljeno v drugih direktivah za finančne sektorje, tudi v primeru izrednih razmer, in ESRB zagotoviti dostop do informacij od nadzornih organov (glej tudi odstavek 5 mnenja).

Sprememba 2

Člen 2(30)(a) predlagane direktive

Sprememba člena 138(4) Direktive 2009/138/ES

„V primeru izjemnega padca na finančnih trgih, kot ga ugotovi organ EIOPA v skladu s tem odstavkom, lahko nadzorni organ podaljša obdobje iz drugega pododstavkaodstavka 3 za ustrezno časovno obdobje, ob upoštevanju vseh relevantnih dejavnikov.“

„V primeru izjemnega padca na finančnih trgih, kot ga ugotovi organ EIOPA ob posvetovanju z ESRB v skladu s tem odstavkom, lahko nadzorni organ podaljša obdobjeiz drugega pododstavka odstavka 3 za ustrezno časovno obdobje, ob upoštevanju vseh relevantnih dejavnikov.“

Pojasnilo

Zaradi možnih medsektorskih sistemskih posledic takega dogodka bi se bilo treba, kjer je primerno, posvetovati z ESRB glede ugotovitve obstoja izjemnega padca na finančnih trgih (glej odstavek 6.5 mnenja).

Sprememba 3

Člen 2(31) predlagane direktive

Sprememba člena 143 Direktive 2009/138/ES

„1.   Komisija v skladu s členom 301a ter pod pogoji iz členov 301b in 301c sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo postopke, po katerih se ravna organ EIOPA, ko ugotavlja obstoj izjemnega padca na finančnih trgih, ter dejavnike, ki jih je treba upoštevati za uporabo člena 138(4), vključno z najdaljšim možnim obdobjem, izraženim v skupnem številu mesecev, ki je enako za vse zavarovalnice in pozavarovalnice, kot je določeno v prvem pododstavku člena 138(4).“

„1.   Komisija v skladu s členom 301a ter pod pogoji iz členov 301b in 301c sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo postopke, po katerih se ravna organ EIOPA, ko ugotavlja obstoj izjemnega padca na finančnih trgih, ter dejavnike, ki jih je treba upoštevati za uporabo člena 138(4), vključno z metodami, kvalitativnimi in kvantitativnimi merili ter zahtevami, najdaljšim možnim obdobjem, izraženim v skupnem številu mesecev, ki je enako za vse zavarovalnice in pozavarovalnice, kot je določeno v prvem pododstavku člena 138(4).“

Pojasnilo

Namen spremembe je zagotoviti objektivno oceno ugotovitve obstoja izjemnega padca na finančnih trgih (glej odstavek 6.5 mnenja).

Sprememba 4

Člen 2(61) predlagane direktive

Sprememba člena 259 Direktive 2009/138/ES (novi odstavek 4)

 

Doda se naslednji odstavek 4:

„4.   Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine pripravi v [XXX] letih po [XXX] poročilo, v katerem oceni vse prociklične učinke, ki izvirajo iz izvajanja normativnega okvira Solventnost II, in, kjer je primerno, prispevek proticikličnih mehanizmov k finančni stabilnosti, vključno v zvezi z nelikvidnostno premijo, navedeno v členu 77a“.

Pojasnilo

Glej odstavek 6.2 mnenja.

(1)  Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.

Na vrh