S to izjavo ECB daje povratne informacije o vprašanjih in zahtevah, ki jih je Evropski parlament 10. februarja 2026 izrazil v resoluciji o Letnem poročilu ECB 2024.^[1] Objavljena ob predstavitvi Letnega poročila ECB 2025 Evropskemu parlamentu. Izjava pojasnjuje politike ECB, ki se nanašajo na pozive Evropski centralni banki v resoluciji, in je strukturirana po temah.^[2] ECB povratne informacije objavlja od leta 2016, ko je to predlagal Evropski parlament.

1 Denarna politika

1.1 Obveščanje o denarni politiki

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj si prizadeva okrepiti instrumente, ki povečujejo transparentnost, kot so referenčne vrednosti, vpogled v modelske predpostavke in ocene Sveta ECB o gibanju inflacije. [odstavek 5]

ECB ves čas krepi komunikacijo o sklepih o denarni politiki ter jo prilagaja različnim ciljnim skupinam in spreminjajočemu se komunikacijskemu okolju. Na pomen učinkovitega komuniciranja je ponovno opozorila ocena strategije leta 2025. Ocenjevanje in odločanje ECB o denarni politiki je mogoče pojasniti z več pristopi. Mednje sodijo tiskovna konferenca, na kateri predsednica pojasni najnovejše sklepe Sveta ECB o denarni politiki, izjava o denarni politiki, povzetki sej Sveta ECB, članki, ki predstavljajo projekcije strokovnjakov ECB/Eurosistema, ekonomski bilten in letno poročilo ECB. Kar zadeva modele, ki se uporabljajo v procesu priprave sklepov o denarni politiki, so informacije o njihovi strukturi in vhodnih podatkih objavljene na spletnem mestu ECB.^[3] Poleg tega novejše komunikacijske pobude vključujejo tudi blog ECB, podkast ECB in Espresso Economics na YouTubu, katerih cilj je doseči širšo javnost s pomočjo konkretnih primerov in jasnega jezika. Prek teh medijev različne javnosti dobijo različno podrobne informacije o delu ECB. Publikacije dopolnjujejo obsežni podatkovni nizi, ki so na voljo na spletnem mestu ECB, na primer podatkovni nizi o nakupih in imetjih vrednostnih papirjev.

1.2 Ocenjevanje visoke inflacije

Evropski parlament je v resoluciji izrazil zaskrbljenost zaradi visoke inflacije v letih po pandemiji COVID-19, ki so jo povzročili šoki na strani ponudbe. Ugotavlja, da bi bila v tem obdobju potrebna čimprejšnja ponovna vzpostavitev cenovne stabilnosti s sklepi ECB, in poziva ECB, naj v letnem poročilu temeljito oceni vzroke za visoko inflacijo, skupaj s sklopom priporočil, da denarna politika ob morebitnih prihodnjih inflacijskih krizah potegne prave zaključke. [odstavek 9]

ECB je v okviru ocene strategije leta 2025 obširno analizirala vzroke za visoko inflacijo v obdobju 2022–2023 ter iz te epizode potegnila nauke za denarno politiko. Ocena je obravnavala tako posledice omenjene epizode za denarno politiko kot tudi nauke, pridobljene ob daljšem obdobju inflacije pod ciljno ravnijo pred tem, da bi se to upoštevalo v prihodnji strategiji denarne politike ECB. Epizoda visoke inflacije je bila posledica vrste šokov, ki so jih povzročile motnje v dobavnih verigah zaradi pandemije, neupravičena ruska invazija na Ukrajino in posledična energetska kriza ter ponovno odpiranje gospodarstva po pandemiji. ECB se je odzvala tako, da je od julija 2022 dalje zvišala obrestne mere za 450 bazičnih točk, hkrati pa zaključila neto nakupe vrednostnih papirjev in pozneje tudi ponovno investiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP). Relevantni zaključki ocene strategije so, da mora denarna politika v odziv na velika in vztrajna odstopanja inflacije od ciljne ravni – bodisi navzgor bodisi navzdol – ustrezno odločno ali vztrajno ukrepati, da prepreči, da bi inflacijska pričakovanja postala odsidrana in bi se odstopanja inflacije od ciljne ravni utrdila. Poleg tega je bilo v oceni ugotovljeno, da morajo biti orodja denarne politike izbrana, zasnovana in uporabljena dovolj fleksibilno, da se bo mogoče agilno odzivati na spremembe v inflacijskem okolju. Poleg tega Svet ECB pri sprejemanju sklepov o denarni politiki ne upošteva le najverjetnejšega gibanja inflacije in gospodarstva, pač pa tudi spremljajoča tveganja in negotovost, pri čemer ustrezno uporablja scenarije in analize občutljivosti. ECB je objavila dodatna gradiva, ki analizirajo vzroke, dinamiko in posledice obdobja inflacije nad ciljno ravnijo.^[4] Od drugih orodji je analiza na podlagi hipotetičnih simulacij pokazala, da bi imelo hitrejše in agresivnejše zaostrovanje le omejen vpliv na inflacijsko dinamiko, bi pa pomembno prizadelo gospodarsko aktivnost.^[5] Ker so obsežne analize javno dostopne in je letno poročilo ECB namenjeno poročanju o dejavnostih ECB v določenem letu, Letno poročilo ECB 2025 ne bi bila primerna publikacija za ta gradiva.

1.3 Inflacijski cilj in strategija denarne politike ECB

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj oceni ustreznost simetričnega cilja, pri čemer naj upošteva tudi kvalitativne dejavnike. Seznanjen je z oceno strategije denarne politike iz leta 2025 in spodbuja ECB, naj redno izvaja takšne ocene. [odstavek 13]

ECB je leta 2021 sprejela simetrični 2-odstotni srednjeročni inflacijski cilj, ki je v zadnjih letih dobro služil svojemu namenu. Ocena strategije iz leta 2025 je ponovno potrdila zavezanost simetričnemu 2-odstotnemu inflacijskemu cilju. Jasno določena ciljna raven je bila bistvena tako za ponovno sidranje inflacijskih pričakovanj, ko se je iztekalo obdobje nizke inflacije, kot tudi za ohranjanje inflacijskih pričakovanj dobro zasidranih na ciljni ravni med skokovitim porastom inflacije. Jasna kvantitativna ciljna raven ima različne prednosti. Ena od njih je, da potrošniki in podjetja, ki poznajo simetrični 2-odstotni inflacijski cilj, pripisujejo večjo verodostojnost temu, da bo ECB izpolnila cilj cenovne stabilnosti, zato so njihova inflacijska pričakovanja bolj usklajena z inflacijskim ciljem, kot je na primer prikazano v Ehrmann, Georgarakos in Kenny (2023).^[6] Svet ECB pri ocenjevanju ustreznega odziva denarne politike na odstopanje inflacije od cilja upošteva vir, velikost in vztrajnost odstopanja. ECB namerava periodično ocenjevati ustreznost strategije denarne politike. Naslednja ocena bo predvidoma opravljena leta 2030.

1.4 Bilanca stanja ECB in nakupi vrednostnih papirjev

Evropski parlament v resoluciji poudarja, da so programi nakupa vrednostnih papirjev, ki jih je izvajala ECB, nekonvencionalna orodja denarne politike, ki imajo stranske učinke Zlasti ugotavlja, da lahko programi nakupa vrednostnih papirjev izkrivljajo cenovne signale in da je ECB svojo bilanco stanja začela zmanjševati le zelo postopoma. Podpira ECB pri nadaljnjem zmanjševanju neposredne vloge pri nakupih vrednostnih papirjev in jo spodbuja, naj postopoma zaključi programe nakupa državnih obveznic. [odstavek 14]

Programi nakupa vrednostnih papirjev so bili uvedeni z namenom izpolnjevanja poglavitnega cilja ECB – ki je ohranjanje cenovne stabilnosti – v okolju dolgotrajne inflacije pod ciljno ravnijo in obrestnih mer denarne politike blizu spodnje meje. Programi so se uporabljali kot del nabora nestandardnih orodij ECB, da bi se ohranila transmisija denarne politike in bi se inflacija usmerila nazaj k 2-odstotnemu cilju, ko so se ključne obrestne mere, ki se običajno uporabljajo, približale efektivni spodnji meji. Nakupi vrednostnih papirjev so bili ključni tudi za stabilizacijo finančnih trgov v obdobjih pretresov. Ker se je končalo ponovno investiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, se imetja obveznic v okviru programov nakupa postopno in predvidljivo zmanjšujejo, da se ohrani nemoteno delovanje trga.^[7]

Eurosistemova bilanca stanja se še naprej postopno in predvidljivo zmanjšuje, kot je razvidno iz grafa 1. Ponovno investiranje v okviru programa APP se je končalo konec junija 2023, v okviru programa PEPP pa konec leta 2024. Tako je bilo leto 2025 prvo leto po uvedbi programov, ko Eurosistem ni izvajal nakupov vrednostnih papirjev za namene denarne politike. Zmanjšanje portfeljev v okviru programov APP in PEPP je trg nemoteno absorbiral. Ker Eurosistem postopoma zmanjšuje imetja vrednostnih papirjev, so drugi vlagatelji, med drugim gospodinjstva, banke, pokojninski skladi in zavarovalnice, dejansko povečali svoja imetja. ECB je v oceni strategije leta 2025 ponovila, da je njen primarni instrument denarne politike sklop ključnih obrestnih mer. Obenem je Svet ECB potrdil, da lahko glede na razmere uporablja tudi druge instrumente, da bi usmerjal naravnanost denarne politike, kadar so ključne obrestne mere blizu spodnje meje, ali zato, da bi ohranjal nemoteno delovanje transmisijskega mehanizma denarne politike. ECB redno spremlja stranske učinke in posledice orodij denarne politike za delovanje trga, prav tako pa izvaja tudi ocene sorazmernosti, ko uporabi ali prilagodi dodatne instrumente denarne politike.

Graf 1

Gibanje vrednostnih papirjev za namene denarne politike Eurosistema

(v milijardah EUR)

1.5 Transmisija denarne politike

Evropski parlament je v resoluciji izrazil obžalovanje, da so sheme kratkoročnih posojil ECB od finančne krize leta 2008 v veliki meri izrinile trg zasebnega medbančnega financiranja. Poziva ECB, naj bankam ne plačuje obresti po depozitnih obrestnih merah, ki so višje od tržnih, saj je to v nasprotju z načelom odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco, in naj odpravi vse ovire, ki preprečujejo okrevanje kratkoročnih nezavarovanih medbančnih trgov. [odstavek 15]

Aktivnost na denarnem trgu se povečuje, ko upada presežna likvidnosti, medtem ko raven izposojanja od centralne banke ostaja nizka. Obseg in zapadlost Eurosistemovih operacij refinanciranja sta se med letoma 2022 in 2025 zmanjšala, potem ko sta se pred tem povečala, ko je Eurosistem uvedel ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja zaradi kriz, ki so prizadele euroobmočje. S temi operacijami so bili bankam na voljo ugodni pogoji financiranja in se je spodbujalo posojanje realnemu gospodarstvu, kar je podpiralo transmisijo spodbujevalno naravnane denarne politike med krizami. Ko je presežna likvidnost upadla zaradi postopnega zmanjševanja portfeljev v okviru programov APP in PEPP ter omejene uporabe standardnih operacij refinanciranja, se je aktivnost na denarnem trgu spet povečala.^[8]

Nemotena transmisija denarne politike je odvisna od tega, da ECB učinkovito usmerja kratkoročne obrestne mere na denarnem trgu. Obrestovanje vlog, ki jih imajo banke pri Eurosistemu, daje sidro kratkoročnim obrestnim meram na denarnem trgu, tako da jih je mogoče usmerjati v skladu z naravnanostjo denarne politike. Ob presežni likvidnosti se pričakuje, da se obrestne mere denarnega trga gibajo blizu obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita. Na denarne trge vplivajo tudi strukturni dejavniki, ki niso povezani z denarno politiko. Na nezavarovanem trgu se lahko kratkoročne obrestne mere znižajo pod obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita, ker so aktivni udeleženci na trgu tudi nebanke in banke zunaj euroobmočja, ki nimajo dostopa do mejnega depozita ECB.^[9] Hkrati se razmik med kratkoročnimi tržnimi obrestnimi merami na nezavarovanem trgu in obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita počasi, a vztrajno zmanjšuje, ko upada presežna likvidnost. Pričakuje se, da se bo presežna likvidnost še dodatno zmanjšala. Kar zadeva kratkoročne tržne obrestne mere na zavarovanem trgu, se zdaj v povprečju gibajo na ravni obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita.

1.6 Tržna nevtralnost, delovanje trga in učinkovito razporejanje virov

Evropski parlament v resoluciji ugotavlja, da je koncept tržne nevtralnosti povezan z načelom »odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco«. Poziva ECB, naj ob upoštevanju svoje neodvisnosti obravnava nedelovanje trga in zagotovi učinkovito razporejanje virov v dolgoročnem obdobju, pri čemer naj ravna čim manj politično in naj spoštuje načelo nevtralnosti trga, ter poudarja, da se takšne odločitve ne smejo sprejemati na račun izpolnjevanja mandata ECB. [odstavek 23]

ECB je zavezana načelu »odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco, pri čemer daje prednost učinkovitemu razporejanju virov«, kot je določeno v členu 1 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Učinkoviti, dobro delujoči finančni trgi so ključni za zagotavljanje optimalnega razporejanja virov v tržnem gospodarstvu. Nemoteno delovanje finančnih trgov – predvsem denarnih trgov in trgov obveznic – je bistveno za urejeno transmisijo ukrepov denarne politike v širše gospodarstvo. Spoštovanje načela odprtega tržnega gospodarstva ne pomeni prepovedi vplivanja na tržne procese, ampak vzpostavlja okvir, v skladu s katerim lahko ECB posreduje sorazmerno in v skladu s svojim mandatom.

Tržna nevtralnost prispeva k temu, da so ukrepi ECB skladni z načelom odprtega tržnega gospodarstva. ECB je zavezana preprečevanju nepotrebnih motenj v delovanju trga ali konkurenci. Programi nakupa vrednostnih papirjev, ki jih je izvajala ECB, so bili oblikovani na temelju tržne nevtralnosti. Tako je bil namen tržne nevtralnosti ohraniti mehanizme odkrivanja cene, in sicer tako, da se preprečijo večja izkrivljanja vzdolž krivulje donosnosti ter motnje v likvidnosti trga ali razpoložljivosti zavarovanja, ki so posledica nakupov ECB. ECB se lahko upravičeno oddalji od tržne nevtralnosti, kadar je to potrebno za doseganje njenih ciljev ali upravljanje tveganj, če so takšni ukrepi skladni z drugimi načeli Pogodbe in upoštevajo načelo sorazmernosti. ECB ima vzpostavljene okvire za obvladovanje tveganj, s katerimi ščiti bilanco stanja pred finančnimi tveganji, ki izhajajo iz dokončnih nakupov vrednostnih papirjev za namene uresničevanja ciljev denarne politike. Med temi okviri so ocene kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda, zaradi katerih bi lahko – ob upoštevanju načela sorazmernosti – prišlo do omejitve ali prekinitve nakupov nekaterih vrednostnih papirjev, kar bi lahko povzročilo odstopanje od tržne nevtralnosti. Takšni okviri kažejo, kako previdno ECB pristopa k uresničevanju cilja denarne politike, ki je cenovna stabilnost, obenem pa tako zmanjšuje tveganja in spoštuje načela Pogodbe.

Svet ECB je v podnebnem programu ECB iz leta 2021 sporočil odločitev, da bodo imetja podjetniških obveznic nagnjena v prid izdajateljem, ki so podnebno uspešnejši, in sicer s ponovnim investiranjem unovčenj. Ta prilagoditev se je začela izvajati oktobra 2022. Njen namen je bil odpraviti inherentno ogljično pristranskost v portfelju, zmanjšati podnebna finančna tveganja v Eurosistemovi bilanci stanja in vključiti sekundarni cilj, ki je podpiranje splošnih ekonomskih politik v EU – v tem primeru splošnejših podnebnih ciljev – v denarno politiko ECB. Zaradi teh podnebnih ukrepov se je precej zmanjšala ogljična intenzivnost tokov nakupov podjetniških obveznic. Eurosistem je konec junija 2023 končal ponovno investiranje vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja v okviru programa APP in konec leta 2024 v okviru programa PEPP.

2 Finančna stabilnost in tržna infrastruktura

2.1 Spremljanje kriptosredstev

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj intenzivneje spremlja kriptosredstva, kot so stabilni kovanci. [odstavek 29]

ECB natančno spremlja tveganja za finančno stabilnost, ki jih predstavljajo kriptosredstva in predvsem stabilni kovanci, ter vpliv kriptosredstev na transmisijo denarne politike in nemoteno delovanje plačilnih sistemov. Analitično delo in nadzor na tem področju se ves čas nadgrajujeta, da bi odražala tržna dogajanja in spreminjajoč se regulativni okvir. V letu 2025 in na začetku leta 2026 je ECB na primer objavila več člankov o tem, kako bi lahko kriptosredstva in stabilni kovanci vplivali na finančno stabilnost ali denarno politiko.^[10] Poleg tega je sodelovala s pristojnimi nacionalnimi organi pri razvoju zmogljivosti za analiziranje in spremljanje ter prispevala k delu Evropskega odbora za sistemska tveganja na področju kriptosredstev, vključno s stabilnimi kovanci.^[11] Zaradi globalne narave in čezmejnega dosega kriptosredstev ECB še naprej prispeva k delu v zvezi s kriptosredstvi in tokenizacijo v mednarodnih forumih, na primer s sodelovanjem v Odboru za finančno stabilnost, Baselskem odboru za bančni nadzor, Odboru za plačila in tržno infrastrukturo, Odboru za globalni finančni sistem in odboru za trge. Delo vključuje spremljanje in ocenjevanje tveganj v zvezi s kriptosredstvi in ponudniki storitev, vključno s tveganji, ki izhajajo iz povezav ponudnikov s finančnim sektorjem ter širših posledic za finančni sistem kakor tudi izvajanje in nadaljnji razvoj mednarodnih standardov, katerih cilj je obvladovati omenjena tveganja. ECB je razširila tudi spremljanje dogajanj na širših trgih tokenizacije, da poleg kriptosredstev in stabilnih kovancev vključuje tudi tokenizirane vloge ali tokenizirane obveznice.^[12] Spremljanje se izvaja predvsem v okviru pobude ECB, imenovane Appia, katere namen je skupaj z deležniki iz javnega in zasebnega sektorja zasnovati integriran, inovativen in konkurenčen evropski tokeniziran finančni sistem.^[13] ECB je Komisiji in sozakonodajalcema pripravljena po potrebi in tako kot v letu 2025 zagotoviti dodatne informacije in ugotovitve, pridobljene z analizo in notranjim spremljanjem.^[14]

2.2 Operativna odpornost in pregled nad delovanjem storitev v sistemu TARGET^[15]

Evropski parlament v resoluciji izraža zaskrbljenost zaradi začasnega izpada sistema ECB za bruto poravnave v realnem času T2 in T2S, do katerega je prišlo februarja 2025, in poziva ECB, naj pozorno spremlja in poskrbi za pravilno delovanje sistemov poravnave. [odstavek 32]

Eurosistem uporablja tri komplementarne pristope k spodbujanju varnosti in učinkovitosti infrastruktur finančnih trgov. In sicer: (i) lastništvo in upravljanje infrastruktur finančnih trgov (»upravljavska funkcija«); (ii) izvajanje dejavnosti pregleda (»pregledniška funkcija«); (iii) vloga pospeševalca (»pospeševalska funkcija«). Storitve v sistemu TARGET so storitve na področju infrastrukture finančnih trgov, ki jih razvija in upravlja Eurosistem, in omogočajo prost pretok denarja, vrednostnih papirjev in instrumentov zavarovanja po Evropi. Tako Eurosistemova pregledniška funkcija – ki je organizacijsko ločena od upravljavske funkcije – izvaja redne ocene, s katerimi se potrdi skladnost storitev v sistemu TARGET z veljavnimi načeli pregleda in pravnimi določbami. Če ugotovi neskladnost, izda pregledniška priporočila, da spodbudi spremembe. V tej vlogi pregledniška funkcija redno sodeluje z Eurosistemovo upravljavsko funkcijo za storitve v sistemu TARGET, da bi dobila informacija, ki jih potrebuje, da si ustvari neodvisno mnenje.

Eurosistemova upravljavska funkcija za storitve v sistemu TARGET se je na večji incident v februarju 2025, ki je prizadel sistema T2 in T2S, odzvala tako, da je izvedla celovit pregled po incidentu, ki je zajemal temeljne vzroke, vpliv na upravljanje in popravljalne ukrepe. Ugotovitve so bile konsolidirane v poročilu, ki je bilo novembra 2025 objavljeno na spletnem mestu ECB in posredovano Odboru Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve. Na podlagi ugotovitev iz pregleda se že izvajajo ukrepi: časovno občutljivi ukrepi so že končani, preostali ukrepi pa se izvajajo v skladu z dogovorjenim akcijskim načrtom, da bi se še dodatno okrepila operativna odpornost in ureditev kriznega upravljanja. Splošneje se storitve v sistemu TARGET izvajajo v skladu z zanesljivim okvirom za upravljanje tveganj in kibernetsko odpornost, ki zajema neprekinjeno poslovanje, ureditev za izredne razmere in krizno upravljanje ter redundanco, stalno spremljanje in redno testiranje.

Poleg tega je Eurosistemova pregledniška funkcija za storitve v sistemu TARGET izvedla podrobno pregledniško oceno večjega incidenta. Izdala je priporočila v zvezi z ugotavljanjem temeljnih vzrokov, učinkovitostjo postopka obnovitve, dejavnostmi testiranja in rešitvami za izredne razmere. Upravljavska funkcija za storitve v sistemu TARGET trenutno prednostno izpolnjuje ta priporočila. Poleg tega je Eurosistem v odziv na spreminjajoče se groženje posodobil strategijo kibernetske odpornosti in uskladil okvir TIBER-EU^[16] z zahtevami iz uredbe o digitalni operativni odpornosti(DORA)^[17], s čimer je pomagal organom pri izvajanju in vodenju penetracijskega testiranja na podlagi groženj, da bi preveril, kako operaterji ščitijo svoje sisteme pred kibernetskimi napadi.

3 Upravljanje in vodenje ECB ter komunikacija

3.1 Institucionalno upravljanje

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj spodbuja odprt in konstruktiven notranji dialog. Prav tako poziva k nadaljnji krepitvi okvirov za zastopanje zaposlenih in notranjega okvira ECB za prijavljanje kršitev. [odstavek 37]

ECB ima vzpostavljen celovit okvir za zastopanje zaposlenih, ki spodbuja konstruktiven dialog in sodelovanje s predstavniki zaposlenih. Okvir ECB za zastopanje zaposlenih daje predstavnikom zaposlenih številne možnosti, da prispevajo (npr. v postopku posvetovanja), razpravljajo in sodelujejo (npr. na rednih sestankih z zaposlenimi in vodstvenimi delavci z vseh ravni v ECB) in obveščajo (npr. prek dopisov o pobudah, e-poštnih sporočil in intraneta ECB) ter tako izrazijo svoje mnenje in zastopajo stališča zaposlenih. Ta stališča obravnavajo organi odločanja ECB, ki tako zagotovijo, da lahko zaposleni v ECB povedo svoje mnenje glede odločitev o politikah zaposlovanja in zadevah, ki se nanašajo nanje.

V letu 2025 je ECB v skladu z načrti, predstavljenimi v odzivu na lanskoletno resolucijo Evropskega parlamenta, izvedla celovit pregled pravil o poročanju, preiskavah in disciplinskih postopkih. Pregled je temeljil na izkušnjah, pridobljenih od leta 2020, ko je bil okvir precej revidiran. Izvršilni odbor ECB je decembra 2025 sprejel posodobljen okvir, v katerem je uvedel številne izboljšave, vključno z nadgradnjo okvira za prijavo kršitev. Revidirana pravila pojasnjujejo kanale za prijavo kršitev in pomembno optimizirajo preiskovanje nepravilnosti, ki ga bo zdaj podpirala ena sama posebna enota. Poleg tega je zdaj večji poudarek na pomoči zaposlenim, vpletenim v takšne postopke, vključno s svetovanjem, ter na okrepljeni proaktivni zaščiti, če se ugotovi tveganje maščevanja. Obenem revidirani okvir pod posebnimi pogoji krepi zaščito zaposlenih, ki javno prijavijo nepravilnosti, ki vplivajo na javni interes.

3.2 Interakcija z nacionalnimi parlamenti

Evropski parlament v resoluciji poziva Evropski sistem centralnih bank (ESCB), naj nadaljuje in okrepi dialog z nacionalnimi parlamenti, saj meni, da bi se s tem povečala njegova legitimnost in okrepile politike. [odstavek 39]

Čeprav nacionalni parlamenti komunicirajo predvsem z nacionalnimi centralnimi bankami Eurosistema, lahko tudi ECB po potrebi z njimi vzpostavi neposreden stik. Obseg in način interakcije med nacionalnimi centralnimi bankami in parlamenti se med državami članicami razlikujeta. Specifična ustavna ureditev, zakonske določbe in širša institucionalna struktura vsake države članice vplivajo na to, kako, kdaj in v kakšni obliki nacionalne centralne banke komunicirajo z nacionalnimi parlamenti. Čeprav je ECB odgovorna predvsem Evropskemu parlamentu, lahko občasno sprejme delegacije nacionalnih parlamentov, s katerimi razpravlja o temah, ki so relevantne za celotno euroobmočje. Izmenjava mnenj poteka na zahtevo nacionalnega parlamenta in je namenjena zagotavljanju uravnotežene ravni sodelovanja s parlamenti vseh držav euroobmočja. Države članice, katerih nacionalne centralne banke so del ESCB, niso pa članice Eurosistema, svojo denarno politiko izvajajo avtonomno, zato ECB s temi nacionalnimi parlamenti na splošno ne sodeluje na področju denarne politike.